27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 797/92 z dne 21. 10. 1993 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/7-XVII-160.483 z dne 7. 7. 1992 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) zavrnilo njegovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenje zgolj na podlagi ugotovitve, da je bil aktivni pripadnik varnostne službe Jugoslovanske armade (v nadaljevanju JA). V obrazložitvi odločbe ni navedlo, katera merila je uporabilo pri presoji ter na podlagi katerih dejstev je ugotovilo, da so podani razlogi za zavrnitev njegovega sprejema v slovensko državljanstvo. Tudi Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo na podlagi sprejetega stališča, da že pripadnost varnostni službi JA predstavlja nevarnost za varnost in obrambo države, ter ni upoštevalo, da mora biti obstoj nevarnosti izkazan s konkretnimi dejstvi. Pritožnik uveljavlja kršitev pravice iz 22., 25. in 54. člena Ustave. Poudarja, da živi v Sloveniji nepretrgoma od leta 1963, da je poročen s Slovenko in da je že 29. 7. 1991 vložil prošnjo za upokojitev in prenehal delati za JA. V času agresije na Slovenijo je bil ves čas v vojašnici, bil pa je tudi v kontaktu s predsednikom Krajevne skupnosti Vipava, s katerim je sodeloval pri preprečevanju sporov, incidentov in spopadov. Tako naj bi dne 3. 7. 1991 preprečil spopad med militantno skupino oficirjev in Teritorialno obrambo v Vipavi.

2.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo obravnava na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Meni, da sta mu z izpodbijano odločbo MNZ in s sodbo Vrhovnega sodišča očitno kršeni ustavni pravici iz 22. in 25. člena Ustave. To naj bi bilo razvidno tudi iz odločbe Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. Sp 183/92 z dne 6. 10. 1993, ki jo prilaga ustavni pritožbi. Meni, da je "pravno nepošteno", da ostaneta v veljavi izpodbijani odločbi. Navaja tudi, da je veliko pripadnikov JA dobilo državljanstvo Republike Slovenije, potem ko je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbe MNZ. To naj bi pomenilo, da je Vrhovno sodišče v teh zadevah spremenilo stališče, ki ga je sprejelo v izpodbijani sodbi. Poudarja tudi, da v času izdaje izpodbijane sodbe ustavna pritožba še ni bila mogoča.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je z izpodbijanim posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Ustavno pritožbo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Na podlagi 82. člena ZUstS pa začne rok za izpodbijanje posamičnih aktov, izdanih v času po uveljavitvi Ustave (23. 12. 1991), teči z dnem uveljavitve ZUstS, to je 2. 4. 1994. Ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave, je bilo sicer mogoče vložiti, vendar jih do izdaje ZUstS ni bilo mogoče obravnavati in o njih odločati. Zato je ZUstS v 82. členu tudi določil, da se ustavne pritožbe, vložene do uveljavitve tega zakona, štejejo kot pravočasne. Glede na navedeno bi ustavni pritožnik lahko vložil ustavno pritožbo zoper izpodbijano sodbo že pred uveljavitvijo ZUstS ali pa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi ZUstS. Pritožnikove navedbe, s katerimi naj bi opravičeval prepozno vložitev ustavne pritožbe zato niso utemeljene.

5.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo dne 25. 1. 2001, torej po preteku več kot šest let od uveljavitve ZUstS. Ustavno sodišče ustavne pritožbe, ki so vložene prepozno zavrže (prva alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS), le v posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka podan, če je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine, zaradi česar bi šlo za posebno utemeljen primer.

6.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pritožnikovih navedb v ustavni pritožbi in izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča ter odločbe MNZ ne izhaja, da so bile pritožniku očitno hudo kršene ustavne pravice. V obravnavani zadevi ne gre za posebno utemeljen primer, ki bi opravičeval izjemno odločanje o ustavni pritožbi, ki je bila vložena prepozno. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZustS in na podlagi prve alinee Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in člani dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan