Jedro

Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.

Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v X., ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na [...] narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na [...] počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II.. III. in VII. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi sklenilo, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za vpis mld. A. A., rojene 13. 11. 2018, v Prvo osnovno šolo v [...] za šolsko leto 2024/2025 (I. točka izreka), da se način izvajanja skupnega starševstva, določen v 9. točki izreka sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022, začasno spremeni tako, da mld. otroka pri očetu preživita čas od ponedeljka, ko ju prevzame v šoli oziroma vrtcu, do četrtka, ko ju pripelje na naslov matere [...], najkasneje do 17.00 ure; nato preživita čas pri materi od četrtka popoldan do ponedeljka, ko ju mati pripelje v šolo oziroma vrtec; v petek zjutraj je nasprotna udeleženka dolžna otroka pripeljati v šolo oziroma v vrtec, predlagatelj (oče) pa ju je dolžan po koncu pouka oziroma varstva v vrtcu najkasneje do 17.00 ure pripeljati na naslov matere [...] (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je za primer kršitve obveznosti iz II. točke izreka določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR (III. točka izreka), odločilo, da morebitni ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka), določilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnosti sklepa, izdanega v nepravdnem postopku sodišča prve stopnje IV N 149/2023, s katerim bo sodišče odločilo o glavni stvari (V. točka izreka), v preostalem je zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe (VI. točka izreka) in v celoti zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 22. 9. 2023 (VII. točka izreka) ter odločilo, da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka.

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka (mati mld. otrok). Napada I., II., III. in VII. točko izpodbijanega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje dalo napačen pravni pouk in da je zoper celoten sklep dovoljena zgolj pritožba, ne pa ugovor. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe z dne 15. 5. 2024 v celoti zavrne, spremeni I. točko izpodbijanega sklepa tako, da nadomesti soglasje predlagatelja za vpis mld. A. A. v Osnovno šolo [...], za šolsko leto 2024/2025 in da spremeni način izvajanja skupnega starševstva, določenega v II. točki izreka izpodbijanega sklepa tako, da mld. A. in mld. Č. živita pri materi, z očetom pa preživljata čas vsako sredo popoldne od 17.00 do 19.00 ure ter vsak drugi vikend. Nadalje predlaga, da sodišče tudi zniža denarno kazen, določeno v III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Izpostavlja, da sicer drži, da je mld. A. izrazila željo, da bi obiskovala osnovno šolo v X., vendar pa problematizira okoliščine pridobitve te dekličine izjave iz razloga, ker sta jo pridobili strokovni delavki CSD, ki imata koroški naglas, ki ga povezujeta z očetom. Navaja, da obstaja potencialna možnost, da je bila mld. A. podvržena sugestivnemu zasliševanju s strani delavk CSD. Graja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo zaslišanj strokovnih delavk CSD, B. B. in C. C., ki sta sodelovali pri pripravi mnenj. Očita, da sodišče prve stopnje podalo preveliko težo izraženemu mnenju petletne A. To stališče je nepravilno. Kajti, če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi ali če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva. Mld. Č. ima težave pri prehodih na stike k očetu, kar je posledica očetovega obnašanja do sina, v določenem obdobju pa je mld. Č. celo popolnoma zavračal stike z očetom. Izpostavlja, da je mld. Č. jasno izrazil željo, da bi obiskoval vrtec v [...], odločitev sodišča pa je v nasprotju z njegovo izraženo voljo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo navidezno rešilo problematiko ločenosti otrok, pri tem pa napačno zaključilo, da je takšna ureditev v največjo korist obeh otrok. Zanemarilo je največjo korist mld. Č., korist zanj sploh ni obrazložena. Sodišče bi moralo po eni strani tehtati izraženo željo mld. A., poleg pa bi moralo obravnavati tudi stisko mld. Č. ob samih predajah k predlagatelju. Nasprotuje temu, da predaje otrok potekajo preko šole oziroma vrtca. Izpostavlja, da bo glede na oddaljenost [...] in [...] morala voziti zjutraj približno 1,5 ur v eno smer, kar pomeni, da bi se morala otroka zjutraj zbuditi že pred peto uro, da bi ona pravočasno prišla v službo v [...] Prav tako otrokoma ni v korist, da predlagatelj po začasni odredbi z otrokoma ne prebije nobenega vikenda. Izpodbija tudi odločitev glede določitve denarne kazni v višini 1.000,00 EUR in navaja, da bi zadoščala denarna kazen v višini 500,00 EUR, ker lahko pride do nepredvidljivih okoliščin, zaradi katerih začasne odredbe ne bo mogoče izvrševati, če bi pa bil posamezen udeleženec kaznovan v višini 1.000,00 EUR, bi lahko to vodilo v ogrožanje preživljanja obeh mld. otrok. Priglaša stroške.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4.Pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotni udeleženki, da je zoper izpodbijani sklep dovoljena pritožba, ne pa ugovor, kot je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v pravnem pouku. V 273.b členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je določeno, da zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Za tak primer je šlo tudi v predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje po opravljenem kontradiktornem postopku in izvedbi dokazov izdalo izpodbijano začasno odredbo, zato je zoper izpodbijani sklep dovoljena zgolj pritožba.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.V predmetni zadevi je predlagatelj vložil predlog glede spremembe varstva in vzgoje skupnih otrok, stikov in preživnine, nasprotna udeleženka nasprotni predlog, oba pa sta vložila tudi predloga za izdajo začasne odredbe glede šolanja mld. hčerke in stikov z obema otrokoma, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom torej izdalo regulacijsko začasno odredbo, s katero je do končne odločitve v predmetni zadevi začasno določilo, komu se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari. V skladu s 160. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. členu DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka.

9.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša zunajzakonska partnerja in starša skupnih mld. otrok A., roj. 13. 11. 2018, in Č., roj. 5. 3. 2020. Njuna zveza je razpadla kmalu po rojstvu mld. Č., do takrat pa je družina živela v [...]. Predlagatelj živi v [...]., nasprotna udeleženka pa v [...]. S sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 313/2023 z dne 14. 6. 2023 sta bila mld. otroka zaupana v vzgojo in varstvo obema staršema, določena je bila preživnina, izvajanje skupnega starševstva pa je bilo določeno tako, da mld. otroka en teden preživita pri enem staršu, drug teden pa pri drugem staršu. Otroka v [...]. obiskujeta javni vrtec, v [...], pa zasebni vrtec, ker hkratni vpis v dva javna vrtca ni mogoč. Pritožbeno ni sporno, da je mld. A. v šolskem letu 2024/25 šoloobvezna in mora začeti obiskovati prvi razred osnovne šole, starša pa se o vpisu v osnovno šolo ne moreta zediniti, zato je podana ogroženost mld. A. in so podani pogoji za izdajo začasne odredbe glede njenega vpisa v osnovno šolo (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Predlagatelj živi v [...] in si prizadeva za vpis mld. A. na osnovno šolo v kraju svojega bivanja, nasprotna udeleženka pa živi v [...] in želi, da tam mld. A. obiskuje osnovno šolo. Oba starša imata primerne starševske kapacitete.

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje še izhaja, da je mld. A. na razgovoru z delavkama CSD [...] izrazila željo, da bi osnovno šolo obiskovala v [...], da je na predlagatelja (očeta) in socialno okolje v [...] navezana, da se pri očetu dobro počuti, da dobro pozna osnovno šolo v [...] in šolski okoliš. Ugotovilo je tudi, da sta mld. otroka, ki sta do sedaj tedensko izmenično obiskovala vrtca v [...] in [...], medsebojno zelo navezana in se pogrešata, če sta dalj časa ločena.

11.Na podlagi navedenega je odločilo, da je v največjo korist mld. A., da se vpiše v prvi razred osnovne šole v [...], in na novo določilo način izvajanja skupnega starševstva na način, da mld. otroka preživita pri predlagatelju čas od ponedeljka po šoli oziroma vrtcu do četrtka, s predlagateljico pa čas od četrtka popoldan do ponedeljka zjutraj.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep sklep razumljiv ter ima razloge o odločilnih dejstvi in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

13.Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok. V predmetni zadevi je med strankama nesporno, da bi bila mld. A. ogrožena, če do začetka šolskega leta 2024/25 ne bi bilo odločeno, kje se bo šolala, ker se starša o tem nista mogla sporazumeti. V ta namen je sodišče prve stopnje prebralo vso listinsko dokumentacijo v spisu, pridobilo mnenje pristojnega CSD K. z dne 3. 6. 2024 in njegovo dopolnitev z dne 21. 6. 2024 ter na naroku za izdajo začasne odredbe 10. 7. 2024 zaslišalo tako D. D. in E. E., obe strokovni delavki CSD [...], ki sta opravili razgovor z mld. A. in pripravili omenjeni mnenji, kakor tudi oba udeležencev postopka ter priči F. F., vzgojiteljico mld. A., G. G., vzgojitelja mld. Č., in prebralo pisno izjavo priče H. H. Na ta način se je na razumno hiter način s stopnjo verjetnosti prepričalo o tem, da so podani pogoji za izdajo izpodbijane začasne odredbe. Zaslišanje prič B. B. in C. C., ki sta poleg že zaslišane priče D. D. sodelovali pri izdelavi mnenj CSD, pa se tako izkaže za nepotrebno, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

14.Glede pritožbenih izvajanj, da je bila mld. A. tekom razgovora s strani strokovnih delavk CSD K., ki imata koroški naglas, podvržena sugestivnemu zasliševanju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zlasti na podlagi mnenja CSD K. in izpovedi priče D. D., strokovne delavke CSD K., ki je opravila razgovor z mld. A., razumno zaključilo, da mld. A. svojega mnenja ni podala pod vplivom okolja oziroma oseb, ki so bile na razgovoru prisotne. Sodišču druge stopnje se dvom v to dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da mnenje mld. A. ni bilo pristno.

15.Pritožba ima sicer prav, da želje mld. otroka ni mogoče enačiti z njegovo največjo koristjo, ni pa mogoče pritrditi pritožbeni graji, da je sodišče prve stopnje dalo preveliko težo izraženi želji mld. A. Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v [...], ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na koroško narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na K. počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.

16.Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni presojalo največjih koristi mld. Č., ne drži. Sodišče prve stopnje je tudi ravnalo prav, ko je glede na odločitev o šolanju mld. A. spremenilo dosedanji način izvajanja skupnega starševstva, ki je potekal na način, da sta mld. otroka preživela en teden pri enem, drug teden pa pri drugem staršu, saj ne bi bilo v korist mld. A., če bi se morala cel teden, ko je pri materi v [...], voziti v šolo v 70 km oddeljeni [...]. Pri tem je ustrezno upoštevalo, da sta mld. otroka, med katerima je leto in pol starostne razlike, zelo navezana drug na drugega (kar ni pritožbeno sporno), zato bi bila po oceni sodišča druge stopnje ogrožena, če bi ju ločili. Glede na navedeno in glede na to, da sta se v preteklosti, ko so se stiki izvajali ločeno, zelo pogrešala, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je najustrezneje, da mld. otroka čas pri očetu in materi preživljata istočasno in da odraščata skupaj. Pri tem je tudi ustrezno upoštevalo, da mld. Č. vrstnike v vrtcu v [...] že pozna in se tam dobro počuti (kot izhaja iz izpovedi njegovega vzgojitelja G. G.) in bo zanj prehod v novo predšolsko leto lažji kot v [...], kjer bi namesto zasebnega obiskoval javni vrtec. Sodišče prve stopnje se je torej ukvarjalo tudi z največjo koristjo mld. Č., nasprotna pritožbena izvajanja pa se izkažejo za neutemeljena. Teh zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati niti dejstvo, da je mld. Č. izrazil željo po obiskovanju vrtca v [...], saj, kot izpostavlja že sama pritožba, želje otrok ne gre enačiti z njihovo koristjo. Sodišču prve stopnje pa glede na potrebo po hitrosti izdaje začasne odredbe ni bilo potrebno pridobiti dodatnega mnenja CSD, kaj bi za mld. Č. pomenilo povečanje obsega stikov z očetom, dosedanji postopek pa tudi ni pokazal, da bi bil mld. Č. pri očetu ogrožen.

17.Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožbeno oceno, da bo na novo določen režim izvajanja skupnega starševstva zahteval določene dodatne napore od nasprotne udeleženke in mld. otrok, vendar je glede na to, da starša živita v 70 km oddaljenih krajih, in glede na okoliščino, da gre pri izpodbijani začasni odredbi za začasno rešitev, z izpodbijanim sklepom določen režim izvajanja skupnega starševstva, ko mld. otroka s predlagateljem ne preživita nobenega vikenda v ponedeljek, četrtek in petek pa se vozita na relaciji [...], še sprejemljiva rešitev. Odgovornost sodišča prve stopnje pa je, da ustrezno hitro postopa in odloči o glavni stvari.

18.Pritožba tudi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede določitve denarne kazni v višini 1.000,00 EUR in navaja, da bi zadoščala denarna kazen v višini 500,00 EUR, ker bi lahko bilo v primeru izrečene denarne kazni v višini 1.000,00 EUR ogroženo preživljanja skupnih mld. otrok, vendar tega z ničemer ne izkaže (ne konkretizira niti potreb mld. otrok niti prihodkov in premoženjskega stanja staršev). Po oceni sodišča druge stopnje je višina zagrožene denarne kazni za neupoštevanje začasne odredbe ustrezna in primerljiva z denarnimi kaznimi v podobnih primerih, nasprotna pritožbena izvajanja pa so neutemeljena.

19.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v I., II.. III. in VII. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pravno odločilnih pritožbenih navedb (360. člen ZPP).

20.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo, ki jih je priglasila udeleženca, v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1VSL Sklep IV Cp 337/2020 z dne 26.02.2020.

2Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

3VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17.11.2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14.07.2021.

4Pritožbenih očitkov o sugestivnem zasliševanju nista potrdili niti priča H. H. niti priča F. F.

5V določenem obdobju je imel predlagatelj stike zgolj z mld. A., ne pa z mld. Č..

6Predaja otrok v šoli in vrtcu tudi omogoča nasprotni udeleženki komuniciranja z učitelji oziroma vzgojitelji.

7V skladu z navedeno določbo odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku.