Jedro

Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka 1. izreka). Za skrbnico je določilo predlagateljico (hčerko nasprotne udeleženke - točka 2.). V točki 3. je odločilo obseg nalog skrbnice, v točki 4. pa posle, za katere skrbnica potrebuje dovoljenje CSD. V točki 5. je odločilo o stroških postopka.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo udeleženec - sin nasprotne udeleženke. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ne opredeljuje. Smiselno izpodbija sklep o določitvi osebe skrbnika, njegovih nalog ter o stroških (točke 2. do 5. izreka). Predlaga, da se mu kot sinu nasprotne udeleženke prizna pravica do vpogleda v delo skrbnika in v evidence o upravljanju premoženja, brez opravilnih oziroma odločilnih pravic, ker je bilo večkrat ugotovljeno netransparentno razpolaganje s sredstvi varovanke. Sam je pri oskrbi mame ravnal sledljivo. Sredstva je porabil le za povračilo stroškov za dejansko opravljeno delo za mamo, pri sestri so bila opažena sporna ravnanja. Nadalje predlaga, naj mu predlagateljica ali nasprotna udeleženka povrneta 300 EUR odvetniških stroškov za zastopanje v tem postopku. Sodišče naj odredi redno in pregledno vodenje pisne evidence premoženja varovanke v sefu ter mu omogoči vpogled v to evidenco. Izhodišče za popis naj bo inventurni popis z dne 18. 11. 2024. Opisuje spremembe v sefu in okoliščine, ki po njegovem mnenju potrjujejo nujnost nadzora. Končno navaja, da je še naprej pripravljen sodelovati pri osebni oskrbi matere in predlaga, naj se mu določi pravica do povračila stroškov po urni postavki, ki jo imajo drugi pomočniki, parkirnina in kilometrina. Predlaga, da sodišče z njegovimi predlogi dopolni izpodbijani sklep.

3.Na vročeno pritožbo je odgovorila predlagateljica. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in pritožniku naloži plačilo njenih stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V okviru pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu, ko je treba paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 , pritobeno sodi111 ugotavlja, da je sodi11 prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo pravno relevantna dejstva za dolo1itev in izbiro osebe skrbnika ter za dolo1itev njegovih nalog. Celovito in popolno je obravnavalo pritonikove ugovore o neprimernosti predlagateljice za skrbnico. Ugotovilo je medsebojno nezaupanje predlagateljice in pritonika, ki ga pritonik z o1itki o netransparentnem upravljanju materinega premoenja ponovno izpostavlja v pritobi. Vendar se je z zasli1anjem predlagateljice in tudi s sms korespondenco med udeleencema zanesljivo prepri1alo, da so pritonikovi pomisleki o netransparentnem ravnanju predlagateljice odve. Njegove navedbe je pravilno zavrnilo v to1ki 6. sklepa in pojasnilo, da ima predlagateljica primerne osebnostne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (prvi odstavek 240. 1lena DZ ). Ker tudi ni ugotovilo zakonskih zadrkov za njeno postavitev za skrbnico (242. 1len DZ), drugih predlogov za imenovanje skrbnika pa ni bilo, je upo1tevaje pridobljeno mnenje CSD upravi1eno za skrbnico imenovalo predlagateljico. Pritonik pravilne ugotovitve sodi11 prve stopnje, da ima predlagateljica primerne osebne lastnosti za skrbnico, ne omaje z ni1emer. Tudi s priloeno sms korespondenco ne, kajti tudi z njo je potrjeno, da je bil v celoti obve1en o vseh o1itanih transakcijah s sredstvi v sefu nasprotne udeleenke. Odlo1itev je pojasnjena z jasnimi, popolnimi in prepri1ljivimi razlogi, na katere se pritobeno sodi11 sklicuje in jih ne bo ponavljalo, ker jim ni treba ni1esar dodati. Pritobeni o1itki zoper osebne lastnosti predlagateljice so pravilno zavrnjeni  v izpodbijanem sklepu, drugih pritobenih navedb o morebitni neprimernosti predlagateljice za skrbnico pa ni.

7.Sprejeta odlo1itev je tudi pravno pravilna. Nasprotna udeleenka je mati predlagateljice in pritonika. Na prvi stopnji sta se oba strinjala, da zaradi ugotovljene napredujo1e du1evne bolezni (Alzheimerjeva demenca) sama ni ve1 sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. 1lena DZ). Predlagateljica je predlagala, naj jo sodi11 dolo1i za skrbnico, pritonik nasprotnega predloga (da za skrbnika sodi11 postavi njega) ni podal. Pritobene navedbe v smeri skupnega skrbni1tva so ne le prepozne, neupravi1ene novote, pa
0da tudi nejasne in same s seboj v nasprotju, tako da jih niti ni mogoe preizkusiti. Po eni strani namre pritonik navaja, naj se mu prizna pravica do vpogleda v delo skrbnika in v evidence o upravljanju premoenja ter plailo urne postavke za opravljeno delo in povrailo stro1kov (kar bi kazalo na to, da se zavzema za dolo1itev dveh skrbnikov). Po drugi strani navaja, da se zavzema, naj se mu dolo1i nadzorna funkcija brez opravilnih oziroma odloilnih pravic (kar kae, da se zavzema le za dolo1itev pravic nadzorne narave, ki skrbniku ne gredo). Imenovanje skrbnika odrasli osebi, ki se postavi pod skrbni1tvo, ureja 262. 1len DZ. V teoriji in sodni praksi je zavzeto stali11e, da DZ ne dopu1a skupnega skrbni1tva ve fizinih oseb z enakimi nalogami za odrasle osebe - varovance. e torej pritonik meri na skupno skrbni1tvo, je njegovo naziranje pravno zmotno. V izpodbijanem sklepu je skladno z zakonsko dolo1bo drugega odstavka 262. 1lena DZ za skrbnico dolo1ena (le) predlagateljica. Tudi obseg njenih obveznosti in nalog je dolo1en skladno z zakonom, in sicer z 245. 1lenom DZ (zastopanje varovanca, skrb za osebnost, pravice in koristi varovanca, upravljanje varovanevega premoenja), z 247. 1lenom DZ (samostojno opravljanje poslov rednega poslovanja in upravljanja varovanevega premoenja), z 248. 1lenom DZ (opravljanje poslov le z dovoljenjem CSD - tistih, ki presegajo redno opravljanje) in z 264. 1lenom DZ (skrb za varovanevo osebnost).

8.Pravno zmotno je naziranje pritonika, da bi mu moralo biti kot sinu varovanke omogoeno nadzorstvo nad delom skrbnika. Slednje je pridrano centru za socialno delo. Skrbnik mora centru za socialno delo redno enkrat letno in kadar CSD to zahteva, poroati o svojem delu in mu dati raun o upravljanju premoenja (250. 1len in 251. 1len DZ). Obveznost poroanja in polaganja rauna centru za socialno delo nastane ob postavitvi odrasle osebe pod skrbni1tvo in z imenovanjem skrbnika. Preverjanju pravilnosti upravljanja varovanevega premoenja in razpolaganja z njim je ob uvedbi skrbni1tva (in ne za nazaj) namenjen tudi popis premoenja. Odredi ga bodisi sodi11e bodisi CSD (246. 1len DZ v zvezi s tretjim odstavkom 250. 1lena DZ). CSD je tisti, ki skrbnikovo delo in poroila preverja in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrene potrebno, da se odpravijo. Ob vejih nepravilnostih, zaradi katerih obstoja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovanevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno varovanevega premoenja, lahko uvede postopek za razre1itev skrbnika in ukrene vse potrebno za varovaneve koristi (251. 1len DZ). Ker postavljeni skrbnik torej po postavitvi odrasle osebe pod skrbni1tvo poroa o svojem delu CSD in ne svojcem varovanca, je nasprotni predlog pritonika neutemeljen. Za pritonikovo izvajanje nadzorne funkcije nad delom skrbnika pa glede na zgoraj povzete dolo1be zakona v DZ ni nobene podlage.

9.Enako velja za pritonikovo zavzemanje, naj se mu plauje delo za sodelovanje pri osebni oskrbi matere. Institut skrbni1tva ni namenjen urejanju pravic osebe do storitev (dnevne) oskrbe, ki jo po ZDOsk-1 lahko kot oskrbovalci v doloenih primerih izvajajo tudi druinski lani upravienca (primerjaj 20. 1len ZDOsk-1). Zato o plaevanju stro1kov za mamino oskrbo v tem postopku ni mogoe odloati. Pritobeno sodi11e dodaja, da obiajna medsebojna pomo druinskih lanov ni plaljiva obligacijska obveznost, saj sodi v okvir druinskih odnosov, v katerih zaraunavanje storitev za opravljeno medsebojno pomo in plaevanje stro1kov ni predpisano niti obiajno.

10.Odgovoriti je treba 1e na pritobo o stro1kih postopka. Tudi ta odloitev je pravilna in je ni treba spreminjati. Sprejeta je ob pravilni uporabi prvega odstavka 70. 1lena v zvezi s prvim odstavkom 40. 1lena ZNP-1. V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleenec krije svoje stro1ke. To je primerno tudi v obravnavanem primeru, saj pritonik na prvi stopnji stro1kov odvetni1kega zastopanja niti ni priglasil niti izkazal morebitnih krivdnih okoli1, ki bi utemeljevale sklep, da mu morata stro1ke povrniti bodisi nasprotna udeleenka ali predlagateljica.

11.Pritobeni razlogi torej niso podani. Po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sodi11e pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri odloanju tudi ni zagre1ilo procesnih kr1itev, na katere je treba paziti po uradni dolnosti, je bilo treba pritobo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodi11a prve stopnje (2. toka 365. 1lena ZPP v zvezi z 42. 1lenom ZNP-1).

12.O stro1kih pritobenega postopka, ki jih je priglasila predlagateljica, je odloeno na podlagi prvega odstavka 70. 1lena ZNP-1. Odgovor na pritobo ni prispeval k odloanju na pritobeni ravni, zato naj predlagateljica sama trpi svoje stro1ke v zvezi z njim.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, 1t. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, 1t. 16/2019.

3Druinski zakonik, Ur. l. RS, 1t. 15/2017 s spremembami.

4Dr. Barbara Novak, komentar Druinskega zakonika, Ur. l. RS, 2019, stran 240 in dr. Suzana Kralji7: Druinski zakonik s komentarjem, Poslovna zaloba MB, Zaloni1tvo d. o. o., 2019, stran 1.119.

5VSC CP 184/2022 z dne 12. 5. 2022, VSL II Cp 814/2024 z dne 21. 5. 2024.

6Zakon o dolgotrajni oskrbi, Ur. l. RS, 1t. 84/23 s spremembami.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 240, 240/1, 241, 242, 242/1, 243, 245, 245/1, 245/2, 246, 246/1, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 250/3, 251, 251/1, 262, 262/1, 262/2, 264, 264/1, 264/2 Zakon o dolgotrajni oskrbi (2023) - ZDOsk-1 - člen 20

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.