Jedro

Vendar pa je v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP prvo sodišče v tej zvezi glede očitkov, da je obtoženec bil tisti, ki je najprej opravil vlom v hišo oškodovanca, nato pa opravil oziroma poskusil opraviti dvige na bankomatu v ..., nato pa v ... z osebno izkaznico na ime A. A. skušal opraviti še izplačilo v višini 6.618,00 EUR, za tem pa 30. 11. 2016 ob 00.24 uri in 25 sekund s plačilno kartico Visa poskušal opraviti dvig gotovine v višini 800,00 EUR še na bankomatu C. d.d. na naslovih ..., kar pa mu sicer ni uspelo, ker je bila kartica že preklicana in zato tudi zadržana, vse izvedene dokaze ocenjevalo v medsebojni povezavi in v točki 16) izpodbijane sodbe s prepričljivi razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče zaključilo, da glede na časovno sosledje obravnavanih dogodkov, zlasti pa tudi glede upoštevajoče zaključke izvedenca B. B., da je na sporni fotografiji (list. št. 16) zanesljivo obtoženec, zaključilo, da gre za isti osebi, ki sta se nahajali tako v ..., kot tudi v ... (čeprav ima na tem posnetku oseba zakrit obraz).

Izrek

I. Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče spoznalo obtoženca za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka člena 205 KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 in prvim odstavkom člena 54 KZ-1 in mu za to kaznivo dejanje na podlagi zakonske določbe prvega odstavka člena 205 KZ-1 v zvezi s členom 54 KZ-1 izreklo zaporno kazen v trajanju 1 (enega) leta in 2 (dveh) mesecev zapora. Na podlagi četrtega odstavka člena 95 Zakona o kazenskemu postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, razen krivdno povzročenih stroškov. V skladu s prvim in drugim odstavkom člena 105 ZKP pa je še odločilo, da je obtoženec dolžan oškodovancu Bogdanu Drevu povrniti premoženjsko pravni zahtevek v znesku 4.200,00 EUR, s preostalim delom njegovega zahtevka pa ga je napotilo na pravdo, prav tako pa je še odločilo, da je obtoženec dolžan Zavarovalnici A. d. d. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 1.804,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje (ta del sodbe pritožbeno ni problematiziran).

2. Taki odločitvi obtoženec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku, v kateri na načelni ravni uveljavlja sicer vse pritožbene razloge, medtem ko obrazloži le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja, podredno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

3. Odgovor na vloženo pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. V nasprotju s pritožbenimi navedbami je prvo sodišče dejansko stanje v predmetni kazenski zadevi ugotovilo pravilno in popolno, saj je razjasnilo vsa odločilna dejstva in zbrane dokaze, katere je po prepričanju pritožbenega senata tudi pravilno dokazno ocenilo in na tej podlagi zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, zaradi česar pritožbeno sodišče soglaša tako z dejanskimi ugotovitvami, kot tudi s pravnimi zaključki v izpodbijani sodbi, kar bo konkretneje obrazloženo v nadaljevanju.

6. Pritožba v zavzemanju za zmotno ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani sodbi sicer pravilno opozarja, da mora biti vsakemu obtožencu storitev kaznivega dejanja dokazana z gotovostjo, kar je sicer eno temeljnih načel kazenskega prava, vendar pa se nikakor ni strinjati s pritožbo, da je prvo sodišče v nasprotju s tem načelom ravnalo po principu ″če je obtoženec storil eno kaznivo dejanje, je skoraj zagotovo tudi ostala‶. Slednje pritožba utemeljuje s tem, da noben dokaz, niti indic ne potrjujeta, da je obtoženec vlomil v stanovanjsko hišo oškodovanca, saj obtoženec živi v 90 kilometrov oddaljenih ..., nima vozniškega izpita (na glavno obravnavo je namreč prihajal z vlakom!), do česar se prvo sodišče po prepričanju pritožbe ni opredelilo in tudi ni pomislilo na možnost, da je obtoženec od koga drugega dobil oškodovančevo bančno kartico. Prav tako je prezrlo, da tudi z dvigi v ... in v ... obtoženca ne povezuje noben dokaz, pri čemer ga je za poskus dviga v ... povsem izločil celo postavljeni izvedenec po antropometrskih meritvah, pa tudi sicer sama lokacija (...) izključuje objektivno možnost, da bi bil obtoženec v tako kratkem časovnem sosledju na vseh štirih krajih. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

7. Prvo sodišče je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zanesljivo, tudi na podlagi pridobljenega izpisa transakcij z odtujenima bančnima karticama BA Maestro in Visa elektron, kar je posredovala B. d. d., ugotovilo, da so bili še istega dne, ko je bil izvršen vlom v stanovanjsko hišo oškodovanca v ..., v času od 19.26 ure do 19.57 ure na bankomatu v ... opravljeni dvigi gotovine v skupni vrednosti 3.600,00 EUR oziroma poskusi dvigov gotovine v skupni vrednosti 5.200,00 EUR. Prav tako pa, da je še istega dne ob 22.26 uri z bančno kartico BA Maestro v Kazino C. v hotelu ... bilo poskušeno opravljeno plačilo v višini 6.618,00 EUR (kar je 50.000,00 HRK), takrat pa so uslužbenci na tem prodajnem mestu to bančno kartico zadržali, ker je bila že zavedena kot odtujena. Ugotovilo je tudi, da se je obtoženec pri tem postopku identificiral kot A. A. in uporabil njegovo osebno izkaznico št. ..., ki je bila izdana na njegovo ime in tako poskušal opraviti plačilo v njegovem imenu v taki višini (6.618,00 EUR). Zato se ni mogoče strinjati z vztrajanjem pritožbe, da so taki zaključki pavšalni in brez kakršnekoli podlage v izvedenih dokazih. Prvo sodišče je namreč potrebno pozornost namenilo ugotavljanju tudi nastanku fotografije na list. št. 16, kar pritožba izrecno problematizira, glede storitve kaznivega dejanja v Zagrebu, za katero je po zaslišanju prič in zlasti na podlagi izdelanega izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve izvedenca B. B. zanesljivo ugotovilo, da je na njej posnet obtoženec, kar je že izvedenec ocenil z zelo visoko stopnjo verjetnosti (+ 3).

Prav tako pritožba tudi protispisno navaja, da o zasegu kartice in natisnjene fotografije ni nobene potrebne dokumentacije, ki bi to potrjevala, niti ni nobenega podatka o času nastanka teh fotografij. Prvo sodišče je namreč v točkah 11) in 12) natančno pojasnilo, da so organi odkrivanja dne 31. 1. 2017 s strani ... prejeli vso dokumentacijo vključno s fotografijo osebe, ki je uporabila bančno kartico BA Maestro, nato pa je v zvezi s to dokumentacijo prvo sodišče še v skladu z mednarodno pravno pomočjo zaprosilo v Hrvatski še za dodatna pojasnila v zvezi s posneto fotografijo v kazinoju C. v ..., iz tega poročila pa je razvidno, da je oseba, ki se je predstavila z imenom A. A. in imetnik osebne izkaznice št. ..., bila v tem kazinoju dvakrat in sicer že dne 10. 5. 2016 (kar tudi A. A. ni izključil) in še dne 29. 11. 2016 ob 22.13 uri. Ob zaslišanju A. A., ki pa je pojasnil, da je svojo osebno izkaznico izgubil v enem izmed lokalov in da je nikomur ni posodil, čeprav naj ne bi nikoli hodil v kazino na ..., 11. 1. 2017 pa je prijavil izgubo tega osebnega dokumenta, pa je nato zanesljivo zaključilo, da je A. A. izhubo svoje osebne izkaznice prijavil šele po tem, ko jo je obtoženec uporabil za identifikacijo v kazinoju na ..., saj sta bila z obtožencem pred tem prijatelja, še vedno pa sta znanca.

8. Prav tako ne drži, da fotografija na list. št. 16 časovno ni identificirana in ne potrjuje dogodka v inkriminiranem času v ... . Res iz same fotografije na list. št. 16 datum in čas nastanka le-te iz razlogov, ki so bili sodišču pojasnjeni, ni razviden, vendar pa pritožba pri tem spregleda, da pa je slednje prvo sodišče preverilo tudi na podlagi dopisa oziroma prilog Interpola v ..., med katerimi so tudi natisnjeni nadaljnji posnetki kamer v ... dne 29. 11. 2016 ob 22.29 uri in na katerih je zanesljivo zaznan obtoženec, saj je prav na teh primerjavah izvedenec B. B. podal zaključke, da je oseba na fotografiji na list. št. 16 obtoženec s stopnjo verjetnosti + 3. Po mednarodnem zaprosilu pravosodnih hrvaških organov in že pred tem s strani ..., pa so organi odkrivanja pridobili med drugim tudi zapisnik in potrdilo o zasegu kartice BA Maestro, ki je bila takoj po poskusu unovčitve na prodajnem mestu zadržana, ker je bila takrat že zavedena kot odtujena.

9. Res je sicer, da z vlomom v stanovanjsko hišo oškodovanca obtoženca neposredno s kraja storitve kaznivega dejanja ne povezuje noben dokaz, ker iz poročila o preiskavi NFL z dne 18. 4. 2017 izhaja, da je bil rezultat analize sledi s kartice negativen zaradi prenizke količine DNK, prav tako pa ni bilo najti sledov na zaseženem in v bližini oškodovančeve hiše najdenem in poškodovanem sefu, kot tudi, da je izvedenec B. B. na podlagi posnetkov na bankomatu C. d. d. na ... zaključil, da se obraznih značilnosti obeh tam posnetih oseb ne da določiti in primerjati, ker sta imela storilca zakrite obraze. Vendar pa prvo sodišče ni spregledalo, da je isti izvedenec, upoštevajoč mednarodno lestvico zaključil, da pa opažanja ne kažejo, da gre za isti osebi in tudi ne, da ne gre za isti osebi, pri čemer pa je za storilca 1 celo navedel, da na osnovi rezultata primerjave biometričnih značilnosti na spornem in primerjalnem materialu lahko zaključi, da se na spornih fotografijah (kot storilec ena) nahaja obtožencu podobna oseba, za kar je podal sicer oceno + 1, torej, da opažanja vendarle do neke mere kažejo, da gre za isti osebi. Navedeno pomeni, da v nasprotju s pritožbenimi navedbami izvedenec B.B. obtoženca v tem delu ni absolutno izključil, kot to napačno povzema pritožba.

10. Vendar pa je v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP prvo sodišče v tej zvezi glede očitkov, da je obtoženec bil tisti, ki je najprej opravil vlom v hišo oškodovanca, nato pa opravil oziroma poskusil opraviti dvige na bankomatu v ..., nato pa v ... z osebno izkaznico na ime A. A. skušal opraviti še izplačilo v višini 6.618,00 EUR, za tem pa 30. 11. 2016 ob 00.24 uri in 25 sekund s plačilno kartico Visa poskušal opraviti dvig gotovine v višini 800,00 EUR še na bankomatu C. d.d. na naslovih ..., kar pa mu sicer ni uspelo, ker je bila kartica že preklicana in zato tudi zadržana, vse izvedene dokaze ocenjevalo v medsebojni povezavi in v točki 16) izpodbijane sodbe s prepričljivi razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče zaključilo, da glede na časovno sosledje obravnavanih dogodkov, zlasti pa tudi glede upoštevajoče zaključke izvedenca B. B., da je na sporni fotografiji (list. št. 16) zanesljivo obtoženec, zaključilo, da gre za isti osebi, ki sta se nahajali tako v ..., kot tudi v ... (čeprav ima na tem posnetku oseba zakrit obraz). V nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi ni spregledalo in se je opredelilo do časovnice dogodkov, ki so pod obtožbo in je logično vse te dogodke povezalo med seboj, ne glede na pritožbeno izpostavljeno oddaljenost obtoženčevega kraja bivanja, opravljenim vlomom v hišo oškodovanca, dvigi oziroma poskusi le-teh v ..., izplačila v ... in nato še poskusa dviga v ..., ki v nobenem primeru ne glede na to, da obtoženec naj ne bi bil voznik, ker se prevaža s sredstvi javnega prevoza, obtoženca ne izključuje iz teh dogodkov. Kraji dogajanja so sicer res med seboj oddaljeni, vendar pa, kot pravilno dokazno ocenjuje in zaključuje prvo sodišče, objektivno v ničemer ni izključena možnost, da je obtoženec najprej 29. 11. 2016 med 8.00 in 18.30 uro opravil vlom v stanovanjsko hišo v ..., last oškodovanca, kjer je med drugim odtujil tudi dve bančni kartici BA Maestro in Visa elektron skupaj s PIN kodama, nato pa tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, nato opravil in tudi poskušal opraviti dvige gotovine v ... s plačilno kartico Ba Maestro, nato pa s plačilno kartico Visa elektron tudi na naslovu ..., kjer je opravil prav tako dvige gotovine, za tem pa istega dne ob 22.26 uri z bančno kartico BA Maestro v kazinoju C. v hotelu ... poskušal opraviti še plačilo v višini 6.618,00 EUR, slabi dve uri kasneje pa 30. 11. 2016 s plačilno kartico Visa elektron poskušal opraviti še dvig gotovine v višini 800,00 EUR na bankomatu C. d.d. v ..., kjer je bila prisotna še ena oseba. Ključni dokaz, ki pa je, v nasprotju s pritožbenimi navedbami ves čas obtoženca direktno povezoval z vlomom v stanovanjsko hišo oškodovanca, pa sta brez dvoma obe oškodovančevi bančni kartici, od katerih je bila ena zadržana že v ..., druga pa le kratek čas za tem v ... Zato hipotetični pomisleki pritožbe, kdo in na kakšen način naj bi uporabil obe bančni kartici in vztrajanje pritožbe, da obtoženec ni storilec, ne vzdržijo, četudi pritožba nerazumljivo ponuja hipotetično možnost, da naj bi obtoženec ponoči po tistem, ko sta z C. C. šla spat, na skrivaj odšel iz hiše v ..., še manj pa v ... in v ..., čeprav pa po drugi strani ves čas zatrjuje, da se obtoženec v ... ni nahajal in da ni posnet na fotografiji na list. št. 16. 11. Pritožba v okviru istega pritožbenega razloga problematizira tudi dokazno oceno prič C. C. in Č. Č., ki po prepričanju obrambe potrjujejo verodostojnost obtoženčevega zagovora, da se je obtoženec v kritičnem času nahajal skupaj s pričo C. C., saj je živel pri njem, C. C. pa je imel nad njim tudi nadzor, ta dan pa sta praznovala tudi praznik Dan republike, da pa se je nahajal obtoženec pri C. C., pa je potrdila tudi priča Č. Č., ki je oddaljen od domovanja priče C. C. približno 150 metrov in je obtoženca pri C. C. tudi videval. Zato pritožba ne vidi razloga, da sodišče obtožencu in priči C. C. v tem delu ni verjelo.

12. Prvo sodišče je v točki 9) izpodbijane sodbe v bistvenem povzelo izpoved priče C. C. in z logično in jasno dokazno oceno, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče, zapisalo, da priča C. C. v delu, ko je vztrajal pri tem, da je imel ves čas nadzor nad obtožencem, ni bil verodostojen. Natančno je pojasnilo, zakaj tej priči ne verjame, četudi je obtoženec bil zaznan kot delavec, ki se je občasno po več mesecev na leto nahajal pri priči C. C., kar je potrdila tudi priča Č. Č. Prvo sodišče je na podlagi obeh izpovedb ugotovilo, da je priča Č. Č. le nekajkrat zaznal obtoženca pri C. C. in ga dnevno tako, kot je zatrjevala priča C. C. ni videval, čeprav je neposredni sosed, izpovedbo priče C. C. v delu, da je imel stalen nadzor nad obtožencem, pa je prav tako dokazno pravilno ocenilo, pritožbeno vztrajanje, ki pa v tem delu ponuja le lastno dokazno oceno, brez prepričljive utemeljitve, pa je neutemeljeno.

13. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je pritožbeno uveljavljan razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja povsem neutemeljen, zaključki in razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu pa so prepričljivi, prav tako je prvo sodišče s prepričljivimi razlogi (točka 18) pojasnilo tudi razloge za obtoženčev subjektivni odnos do storjenega kaznivega dejanja. Pritožba načeloma uveljavlja vse pritožbene razloge, čeprav argumentirano izpodbija le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, drugih pritožbenih razlogov pa ne obrazloži, zato je pritožbeno sodišče ob upoštevanju člena 386 ZKP po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v odločbi o kazenski sankciji in ugotovilo, da je le-ta ob upoštevanju vseh v izpodbijani sodbi ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah odmerjena v predpisanih zakonskih mejah, ob upoštevanju načela individualizacije pri izreku kazenskih sankcij pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izrečena zaporna kazen (1) enega leta in (2) dveh mesecev zapora povsem ustrezna sankcija, zlasti glede na obsežno obtoženčevo predkaznovanost, zato poseg v tako izrečeno sankcijo po pritožbenem sodišču ni potreben, pritožba pa po sami višini tako izrečene zaporne kazni ni problematizirala.

14. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (določba člena 391 ZKP) in potrditi izpodbijano sodbo, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo kršitev zakona iz prvega odstavka člena 383 ZKP.

15. Glede na tako odločitev pritožbenega sodišča bi moral obtoženec plačati strošek pritožbenega postopka – sodno takso. Že prvo sodišče je obtoženca oprostilo plačilo stroškov postopka iz razlogov, ki so navedeni v točki 20) izpodbijane sodbe, iz istih razlogov pa je to storilo tudi pritožbeno sodišče, zato obtožencu ne bo potrebno plačati sodne takse za pritožbo.