Jedro

Obnova je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Zato so pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka strožji. ZPP v prvem odstavku 91. člena izrecno določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Prva predlagateljica A. d. o. o. mora v 15 dneh tožencem solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 825,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III.Druga predlagateljica B., d. o. o. - v stečaju mora v 15 dneh tožencem solidarno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 825,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

(I)Predlog za obnovo postopka, prejet 4. 11. 2022, in dopolnitev predloga za obnovo postopka z dne 22. 11. 2022 se zavržeta.<br>(II) Predlog za obnovo postopka z dne 28. 8. 2022 se zavrže.<br>(III) Predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, prejet 4. 11. 2022, in dopolnitev z dne 22. 11. 2022 se zavrže.<br>(IV) Predlog za zavarovanje s predhodno odredbo z dne 28. 8 2022 se zavrže.<br>(V) Predlagateljici sta dolžni toženim strankam solidarno povrniti stroške tega postopka v znesku 2.863,36 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2.Prva predlagateljica se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3.Toženci so v odgovoru na pritožbo prve predlagateljice predlagali njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasili so tudi stroške pritožbenega postopka.

4.Druga predlagateljica se je pravočasno pritožila zoper V. točko izreka izpodbijanega sklepa in smiselno uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP ter višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in V. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da dajatveni izrek za povračilo stroškov postopka spremeni v ugotovitvenega. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

5.Toženci so v odgovoru na pritožbo druge predlagateljice predlagali njeno zavrnitev in potrditev V. točke izreka izpodbijanega sklepa. Priglasili so tudi stroške pritožbenega postopka.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi prve predlagateljice

7.V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Navedena določba ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

8.Prva predlagateljica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. V pritožbi priznava, da pooblaščenec ni izpolnjeval pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva po določilih ZPP. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo nedovoljen spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker ga je vložil nekdo, ki nima te pravice). Pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na 88. člen ZPP, ki se nanaša na vložitev tožbe. Obnova je namreč izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Zato so pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka strožji. ZPP v prvem odstavku 91. člena izrecno določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Zato pritožnica tudi s pritožbenim očitkom, da je kasneje za zastopanje pooblastila odvetnike iz Odvetniške pisarne C., ne more doseči drugačne odločitve.

9.Ker je bil predlog pravilno zavržen kot nedovoljen že iz razloga, ker ga je vložila nepooblaščena oseba, njegova nadaljnja procesna in vsebinska presoja ni bila potrebna. Ker mora višje sodišče v obrazložitvi sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), so ob podanem razlogu za zavrženje izrednega pravnega sredstva po prvem odstavku 91. člena ZPP za odločitev pravno neodločilne pritožbene navedbe o podanem pravnem interesu obeh predlagateljic, pravočasnosti njunega predloga in obstoju obnovitvenih razlogov po 394. členu ZPP.

10.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moral biti postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad drugo predlagateljico prekinjen. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo še pred začetkom stečajnega postopka nad drugo predlagateljico. Z vložitvijo pritožbe pa je stečajna upraviteljica prekinjen postopek prevzela (prvi odstavek 208. člena ZPP). Ker je postopek po tožbi končan in je o tožbenem zahtevku že odločeno s pravnomočno sodno odločbo, tudi ni podan razlog za prekinitev postopka po 206. členu ZPP, po katerem sodišče odredi prekinitev postopka, ki je v teku, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ali, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren.

11.Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek o nepravilnem obračunu pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je priglašen strošek odgovora na predlog za obnovo postopka pravilno obračunalo po 3. točki tar. št. 22 Odvetniške tarife - OT kot odgovor na izredno pravno sredstvo. Pritožnik z očitkom, da gre "zgolj za dve strani papirja", ne more uspeti, saj v skladu z OT odmera navedenega stroška ni odvisna od obsežnosti vloge, ampak od vrednosti spornega predmeta. Za zastopanje štirih tožencev je sodišče prve stopnje pravilno priznalo 30 % povišanje vrednosti odvetniških storitev na podlagi prvega odstavka 7. člena OT, po katerem se za zastopanje več strank v pravdnem postopku skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko. Odvetnik je upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke (drugi odstavek 11. člena OT), ki jih je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje priglašene stroške odmerilo na podlagi določil OT, zato je pritožbeni očitek o oderuškem obračunavanju neutemeljen.

O pritožbi druge predlagateljice

12.Druga predlagateljica v pritožbi zoper sklep o stroških pravdnega postopka (V. točka izreka izpodbijanega sklepa) trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi stečaja nad drugo predlagateljico priznane stroške zgolj ugotoviti, ker ne gre za stroške stečajnega postopka.

13.Izpodbijani sklep je bil izdan 8. 11. 2023. Ker sodišče upošteva stanje na dan izdaje odločbe, je neutemeljen pritožbeni očitek, da pri odmeri pravdnih stroškov ni upoštevalo začetega stečaja nad drugo predlagateljico. Stečaj nad drugo predlagateljico se je namreč začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2022 z dnem 13. 11. 2023. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je odmerjene pravdne stroške tudi drugi predlagateljici naložilo v plačilo.

14.Upoštevajoč navedeno so uveljavljeni pritožbeni razlogi obeh predlagateljic neutemeljeni. Ker je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno materialno pravo in ni zagrešilo nobene od uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je višje sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

15.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Predlagateljici s pritožbama nista uspeli, zato morata tožencem povrniti strošek odgovorov na njuni pritožbi. Višje sodišče je priglašene pritožbene stroške tožencev odmerilo v skladu z določili OT in jim priznalo strošek odgovora na pritožbo prve predlagateljice (850 točk po tar. št. 22/2 OT), 30 % povečanje vrednosti storitev (prvi odstavek 7. člena OT), 2% za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22% DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša skupaj 825,04 EUR. Naveden pritožbeni strošek je tožencem dolžna solidarno povrniti prva predlagateljica v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika - OZ in 313. členom ZPP). Tožencem je priznalo tudi strošek odgovora na pritožbo druge predlagateljice (850 točk po tar. št. 22/2 OT), 30 % povečanje vrednosti storitev (prvi odstavek 7. člena OT), 2% za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22% DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša skupaj 825,04 EUR. Navedeni pritožbeni strošek je tožencem dolžna solidarno povrniti druga predlagateljica v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 86/4, 88, 91, 91/1, 206, 208, 208/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.