Jedro

S pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 8. 8. 2018 in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo ter mu za čas od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje obračunati nadomestilo plače v višini 1.228,31 EUR bruto za posamezni mesec, od navedenega zneska odvesti ter plačati davke in prispevke, nato pa tožniku izplačati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu do plačila. Odločilo je še, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi utemeljeno in da je storil kršitev, ki se mu očita v odpovedi. Sodišče bi moralo izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem zdravnice medicine dela, ki bi potrdila njegove navedbe, da je bil pri njej na pregledu sedemkrat, od tega v juliju 2017 kar petkrat. Ne držijo navedbe tožene stranke, da je bil na zdravniški pregled napoten le trikrat. Tako bi sodišče ugotovilo, da spornega dne ni bil pravilno napoten na zdravniški pregled, da je tožena stranka izvajala pritisk nanj in na izvajalce medicine dela, da bi potrdili tožnikovo sposobnost opravljanja zanj neustreznega dela, ter da je utemeljeno zavrnil neustrezno postopanje tožene stranke. Sodišče je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Poleg tega zavrnitev predlaganega dokaza ni obrazložena. Sodišče je navedlo, da je dejansko stanje že brez izvedbe preostalih dokazov popolno ugotovljeno in da ti niso potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Enako kršitev je sodišče storilo tudi s tem, ko je pavšalno in neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče A.A., ki bi kot predstavnik reprezentativnega sindikata izpovedal o postopkih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri toženi stranki, še posebej o preizkusu praktičnega usposabljanja in o (ne)seznanjenosti zaposlenih z njim. S tem je sodišče tožniku onemogočilo predstavitev nasprotnih stališč.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, pri čemer se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) niti ni natančneje opredelilo.

6. Pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznih predlogov (zaslišanje prič B.B. in A.A.) z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov (listine od A1 do A21, B1 do B39, zaslišanje prič C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K., L.L., M.M., N.N., O.O. in P.P. ter zaslišanje tožnika in zakonite zastopnice tožene stranke R.R.) dejansko stanje že popolno ugotovljeno, zato je ostale predlagane dokaze zavrnilo kot nepotrebne. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti.

7. Ker gre za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje - ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedene določbe ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na pritožbeno sodišče, saj je temeljna funkcija pritožbenega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim, ki mora v ponovljenem postopku odpraviti procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga - ga obrazloženo zavrniti ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.