Jedro

Opisane žaljivke sicer nedvomno predstavljajo ravnanja, ki niso etična in pravilna, vendar pa slednja ne pomenijo konkretizacije prepovedane posledice - spravljanja v podrejen položaj.

Opisana ravnanja pa niti kot celota vseh posameznih izvršitev ne dosegajo tiste ravni grdega, ponižujočega ali drugačnega bolečega ravnanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini določa 191. člen KZ-1, saj obdolženčevo ravnanje ne predstavlja (niti po času trajanja, niti posledicah, niti po obsegu) večje intenzivnosti, s čimer bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj.

V konkretnem opisu zajeta dejstva in okoliščine lahko predstavljajo konkretizacijo zakonskih znakov katerega izmed kaznivih dejanj iz poglavja zoper čast in dobro ime, ki pa se preganjajo na zasebno tožbo.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/10450/2021 z dne 1. 3. 2022 zoper obdolženega A. A.,

ker je od 10.12.2020 do 9.1.2021 na naslovu skupnega prebivališča na ..., v družinski skupnosti z B. B., grdo, ponižujoče in drugače boleče ravnal ter jo z nasilnim omejevanjem njenih enakih pravic v skupnosti spravljal v podrejen položaj, ko:

- jo je 10.12.2020 žalil z besedami: " Debela kurba, kdo te bo mel, vsi so te samo izkoriščali ", v posledici česar se je čutila ponižano,

‐jo je 24.12.2020 žalil z besedami " Kurva debela, brke maš, kdo te bo mel! ", v posledici česar se je čutila ponižano,

‐jo je 31.12.2020, ko je prišel sredi noči domov s prijateljem, žalil, da je " kurba debela, da ima brke, kdo jo bo imel " žalil in poniževal pa je tudi njenega bivšega partnerja C. C., v posledici česar je odšla na hodnik in poklicala svojega očeta in ga prosila za pomoč, ta pa je nato v telefonskem pogovoru A. A. pripravil do tega, da je odšel iz stanovanja, v posledici A. A. žaljivk, pa se je čutila ponižano,

‐9. 1. 2021 je hotel, da B. B. pokliče bivšega partnerja C. C., da bi ga žalil ker tega ni hotela, jo je pljunil v obraz, nato pa iz pulta v kuhinji vzel granatno jabolko ter ga vrgel v steno, nato pa vzel kuhinjski nož in ga zapičil v steno pri čemer se je porezal po roki, nato pa B. B. prijel za ramo, nakar je v kuhinjo prišla D. D., ki je A. A. dejala, da naj odide iz stanovanja, sicer bo poklicala policijo, kar je nato tudi storil, v posledici takšnega A. A. ravnanja, pa se je B. B. kritičnega dne počutila ponižano in prestrašeno,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika,

po 1. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku, zavrže.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po istem zakonskem določilu izreklo kazen šest mesecev zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 mu je v izrečeno kazen vštelo čas pridržanja od 14.1.2021 od 00.25 ure do 14.1.2021 do 3.45 ure ter čas prestan v priporu od 16.2.2024 od 17.30 ure dalje. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika izplačajo iz proračuna. Po prvem odstavku 97. člena ZKP pa je obdolžencu naložilo v plačilo potrebne izdatke oškodovanke ter potrebne izdatke in nagrado njene pooblaščenke. Oškodovanko je po drugem odstavku 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolžencu izreče oprostilno sodbo oziroma omili izrečeno kazensko sankcijo, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zagovornik je v pritožbi predlagal, da se ju z obdolžencem obvesti o terminu seje pritožbenega sodišča. Temu predlogu ni bilo ugodeno. Pritožbeno sodišče je namreč ugotovilo očitno kršitev, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zato navzočnost obdolženca in njegovega zagovornika na pritožbeni seji ne bi v ničemer koristila k razjasnitvi zadeve. Pritožbeno sodišče je tako ravnalo v skladu z načelom ekonomičnosti, pri čemer niso bile kršene nobene obdolženčeve pravice (primeroma pravice do poštenega postopka, enakega varstva pravic, učinkovite obrambe), saj je bilo s to odločbo odločeno v korist obdolženca.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma zatrjevane kršitve kazenskega zakona zagovornik ne konkretizira, iz njegovih navedb pa je razbrati, da uveljavlja kršitev 1. točke 372. člena ZKP, ki je podana, če dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje. Meni namreč, da niso podani zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, saj so očitki v obtožnem aktu podani zelo pavšalno, zlasti pa ni konkretizirano, kako naj bi obdolženčeva dejanja pomenila nasilno omejevanje oškodovankinih enakih pravic v skupnosti in njeno spravljanje v podrejen položaj.

6. Zagovornik utemeljeno zatrjuje kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, saj dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 namreč stori, kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. Bistvena lastnost izvršitvenih ravnanj je tako po dikciji 191. člena KZ-1 omejevanje enakih pravic v družinski skupnosti in povzročitev prepovedane posledice - spravljanje v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v storilčevem naklepu)

Glede podrejenega položaja je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS) pojasnilo, da gre za ravnanja, ko izvajanje nasilja žrtev spravi v ponižujoč, inferioren položaj, ko se torej žrtev storilcu uklanja oziroma položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne more ali ne zna izogniti. Storilec ustvari takšen položaj, ko pri žrtvi povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, pri čemer gre v takih primerih vedno za intenziven napad na dostojanstvo, ki se kaže kot ponižanje oziroma razvrednotenje osebnega dostojanstva. Zakonski znak "spravljanje v podrejen položaj" pa mora biti opisan oziroma konkretiziran v obtožnem aktu, izreku sodbe in v njeni obrazložitvi, če na njegov obstoj ni mogoče sklepati že iz dejstev, s katerimi je opredeljeno ravnanje storilca. Po presoji pritožbenega sodišča pa obdolženčeva ravnanja, opisana v izreku izpodbijane sodbe, ne predstavljajo konkretizacije zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj.

7. S sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, in sicer da je v družinski skupnosti z B. B. v obdobju od 10. 12. 2020 do 9. 1. 2021 z njo grdo, ponižujoče in drugače boleče ravnal ter jo z nasilnim omejevanjem njenih enakih pravic v skupnosti spravljal v podrejen položaj, ko jo je 10. 12. 2020 žalil z besedami " Debela kurba, kdo te bo mel, vsi so te samo izkoriščali ", v posledici česar se je čutila ponižano, jo 24. 12. 2020 žalil z besedami " Kurva debela, brke maš, kdo te bo mel ! ", v posledici česar se je čutila ponižano, jo 31.12.2020, ko je prišel sredi noči domov s prijateljem, žalil, da je " kurba debela, da ima brke, kdo jo bo imel " žalil in poniževal pa je tudi njenega bivšega partnerja C. C., v posledici česar je odšla na hodnik in poklicala svojega očeta in ga prosila za pomoč, ta pa je nato v telefonskem pogovoru A. A. pripravil do tega, da je odšel iz stanovanja, v posledici A. A. žaljivk, pa se je čutila ponižano, je 9. 1. 2021 hotel, da B. B. pokliče bivšega partnerja C. C., da bi ga žalil ker tega ni hotela, jo je pljunil v obraz, nato pa iz pulta v kuhinji vzel granatno jabolko ter ga vrgel v steno, nato pa vzel kuhinjski nož in ga zapičil v steno pri čemer se je porezal po roki, nato pa B. B. prijel za ramo, nakar je v kuhinjo prišla D. D., ki je A. A. dejala, da naj odide iz stanovanja, sicer bo poklicala policijo, kar je nato tudi storil, v posledici takšnega A. A. ravnanja, pa se je B. B. kritičnega dne počutila ponižano in prestrašeno. Tak opis obdolženčevih izvršitvenih ravnanj pa nastanka posledice pri oškodovanki (tj. da naj bi bila z obdolženčevim grdim, ponižujočim in drugačnim bolečim ravnanjem spravljena v podrejen položaj), ne vsebuje. Opisane žaljivke sicer nedvomno predstavljajo ravnanja, ki niso etična in pravilna, vendar pa slednja ne pomenijo konkretizacije prepovedane posledice - spravljanja v podrejen položaj. Slednjega ne predstavlja niti obdolženčev enkratni prijem za oškodovankino ramo, kjer je obdolženec na zahtevo D. D. nato odšel iz stanovanja. Glede na opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, je bila med obdolžencem in oškodovanko besedna interakcija tudi 31. 12. 2020, pri čemer je obdolženec prav tako odšel iz stanovanja in se torej sam umaknil. Opis tako zajema zgolj prepis navedbe iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja, ki pa v njegovem nadaljevanju ni z ničemer konkretizirana. Opisana ravnanja pa niti kot celota vseh posameznih izvršitev ne dosegajo tiste ravni grdega, ponižujočega ali drugačnega bolečega ravnanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini določa 191. člen KZ-1, saj obdolženčevo ravnanje ne predstavlja (niti po času trajanja, niti posledicah, niti po obsegu) večje intenzivnosti, s čimer bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih izpodbijane sodbe (zlasti v točki 41) utemeljevalo zakonski znak "spravljanje v podrejen položaj", in sicer z navedbami o oškodovankini podrejenosti in pasivnosti, ter da je morala zamenjati tudi službo, prav tako pa da se je oddaljila od svojih prijateljev in otrok, vendar pa bi te ključne okoliščine morale biti navedene že v opisu kaznivega dejanja in ne le v razlogih sodbe, saj dejstev in okoliščin, ki jih mora vsebovati izrek sodbe, njeni razlogi ne morejo nadomestiti.

8. Pritožbeno sodišče je upoštevaje določbo drugega odstavka 354. člena ZKP, po kateri sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, presojalo tudi, ali dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, vsebuje zakonske znake katerega drugega kaznivega dejanja. Ob tem je ugotovilo, da v konkretnem opisu zajeta dejstva in okoliščine lahko predstavljajo konkretizacijo zakonskih znakov katerega izmed kaznivih dejanj iz poglavja zoper čast in dobro ime, ki pa se preganjajo na zasebno tožbo. V tem primeru pa je upravičena tožilka oškodovanka B. B., ki je dne 14. 1. 2021 podala pravočasen predlog za pregon.

9.Glede na obrazloženo je torej postopek pred sodiščem prve stopnje tekel brez zahteve upravičenega tožilca, kar predstavlja okoliščino, ki začasno preprečuje pregon. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 393. člena ZKP, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP, razveljavilo izpodbijano sodbo in obtožnico zavrglo. Glede na sprejeto odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti preostalih navedb zagovornika.

10.Odločitev o stroških, razvidna iz izreka tega sklepa, temelji na določilu prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP, medtem ko sodna taksa, zaradi uspešne pritožbe, ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).

------------------------------- Tako Filipčič K. in Novak B. v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2019, 2. knjiga, str. 269. Primerjaj: sodbe VSRS I Ips 194/2009 z dne 3. 9. 2009, I Ips 117/2010 z dne 3. 9. 2009, I Ips 815/2010 z dne 3. 3. 2011, I Ips 166/2010 z dne 17. 3. 2011 in I Ips 61594/2013 z dne 5. 12. 2019. Tako Filipčič K. in Novak B. v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2019, 2. knjiga, str. 270.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 191, 191/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 352, 352/1, 354, 354/2, 372, 372-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.