Jedro

Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Dn 76834/2021 z dne 12.4.2021 ugodilo predlogu predlagateljice in dovolilo izbris predkupne pravice, vpisane v korist nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom je ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep o vpisu spremenilo tako, da se vpis ne dovoli. V razlogih sklepa je povzelo, da pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1. 2. Predlagateljica se je zoper sklep pritožila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se ugovor zavrne. Priglasila je stroške pritožbe. Podlaga za vpis je bil sklenjen dedni dogovor, ki ima značaj sodne poravnave. Res je, da čas trajanja predkupne pravice v dednem dogovoru ni bil določen. Vendar je treba upoštevati, da je bil dedni dogovor sklenjen v okviru zapuščinskega postopka, sklep o dedovanju pa je bil izdan in pravnomočen v letu 1990, ko je še veljal Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanj ZOR). Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) je pričel veljati šele 1.1.2002. Najdaljše trajanje predkupne pravice po 531. členu ZOR pa je bilo pet let od sklenitve pogodbe. Trajna določitev pogodbene predkupne pravice je bila nedopustna, enako sedaj tudi 511. člen OZ. Pet let od ustanovitve je poteklo, torej je pogoj iz 42. člena ZZK-1 izpolnjen. Upoštevaje datum sklenitve sodne poravnave, izdaje sklepa o dedovanju oz. vpisa v zemljiško knjigo, je časovno omejena pravica prenehala že 28.11.1995. Pravna pravila zemljiškoknjižnega prava, ki so se uporabljala pred Zakonom o zemljiški knjigi iz leta 1995, posebnih določb o načinu vpisa in izbrisa časovno omejenih pravic niso imela (tako tudi sklep VSK CDn 45/2013 z dne 14.5.2021). Zaključuje, da je datum prenehanja izvedene pravice v tem primeru določljiv na podlagi kogentne določbe 531. člena ZOR, ki določa najdaljši čas trajanja predkupne pravice. Ne držijo razlogi izpodbijanega sklepa, da bo morala predlagateljica predhodno, z ustrezno tožbo v pravdnem postopku, izkazati prenehanje pravice. To je v nasprotju z načelom učinkovitosti pravnega sredstva in sodnega varstva, z načelom zakonitosti, ekonomičnosti in hitrosti postopka.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in priglasil stroške. Soglaša z razlogi, ki jih je v utemeljitev sklepa podalo prvostopenjsko sodišče. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Izjema iz 42. člena ZZK-1, ko pogojev za vpis prenehanja pravice ni treba dokazovati z listino, ni podana. ZZK-1 v 42. členu določa pogoj, da je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice. Pritožba razlaga, zakaj je pravica časovno omenjena ter se sklicuje na določbe tedaj veljavnega ZOR, s čimer ni uspešna. Če je bila pravica glede na materialnopravna pravila morebiti časovno omejena, to v zemljiškoknjižnem postopku ni odločilno. V tem postopku je poudarjeno načelo legalitete (124. člen ZZK-1) in se ne presoja materialnih pogojev za vpis ali izbris oz. vsebine pravice na način, kot to razume pritožba. Sklicevanje na odločbo VSK CDn 45/2013 ni uspešno, ne gre za primerljivo zadevo, v razlogih sklepa je poudarjeno, da je bila pravica vpisana v zemljiško knjigo za določeno obdobje, v obravnavani zadevi pa temu ni tako. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

6. O stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki se v tem postopku, glede na določbo 120. člena ZZK-1 smiselno uporablja in po kateri vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon ne določa drugače, in ta situacija v tej zadevi ni podana.