Jedro

Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po pošti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika na ugotovitev neveljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22.9.2003 zavrglo. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo (pravilno: sklep) se pritožuje tožnik iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega in procesnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče kot razlog za zavrženje tožbe navedlo, da je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 22.9.2003 neposredno s strani vročevalke tožene stranke, kar naj bi potrdil s podpisom na vročilnici. Zaslišani priči A. R. in B. G. naj bi tudi potrdili, da je bila vročitev opravljena tega dne. Ugovarja neverodostojnosti prič, ker sta obe priči zaposleni pri toženi stranki in ni mogoče pričakovati, da bosta pričali proti svojemu delodajalcu. Tožnik je izpovedal, da je odpoved prejel priporočeno po pošti in istega dne odšel na Delovno sodišče v C. zaradi varstva svojih pravic. V tistem času je pri delodajalcu podpisoval listine le v zvezi z disciplinskim postopkom v upravni zgradbi in pri socialni delavki. Na gradbišču ni podpisoval ničesar. Glede podpisa na vročilnici je le povedal, da bi bil podpis lahko njegov, kar pa še ne pomeni, da je sam podpisal vročilnico dne 22.9.2003. Ker je sodišče zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem grafologom je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. V primeru, da je že 22.9.2003 prejel odpoved in tudi 24.9.2003 priporočeno po pošti, bi moralo sodišče upoštevati, da teče rok za vložitev tožbe od kasnejše vročitve. Navaja, da dejansko stanje v zvezi s priporočeno pošiljko z dne 24.9.2003 ni razčiščeno, glede na trditev tožene stranke, da je z navedeno pošiljko prejel le zaključeno delovno knjižico. Navaja še, da 30-dnevni rok za vložitev tožbe ni prekluzivni rok, sodišče bi moralo zadevo meritorno obravnavati in o njej odločiti.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Ponovno poudarja, da tožniku ni poslala odpovedi pogodbe o zaposlitvi priporočeno po pošti, temveč mu jo je vročila osebno preko vročevalke. Dne 24.9.2003 pa mu je poslala priporočeno po pošti le zaključeno delovno knjižico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožniku je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur.

l. RS št. 42/2002) dne 22.9.2003. Tožnik je tožbo na ugotovitev neveljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil na sodišče 24.10.2003. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena na delovnem mestu dne 22.9.2003 s strani A. R. in ob prisotnosti B. G.. Ker je bila tožba vložena na sodišče 24.10.2003, torej po 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, jo je zavrglo kot prepozno.

Po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR/2002 lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice pred pristojnim sodiščem ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni prejel odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 22.9.2003, temveč priporočeno po pošti

24.9.2003. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 22.9.2003. Navedeno dejstvo izhaja iz prepričljive izpovedi priče A. R., ki je tožniku vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot tudi priče B. G., ki je bil prisoten ob vročitvi. Dejstvo, da sta priči zaposleni pri toženi stranki ne pomeni, da sta neverodostojni. Priči sta bili opozorjeni, da sta dolžni govoriti resnico in na posledice krivega pričanja. Sodišče v njuni izpovedi ni dvomilo in je nanju oprlo svojo odločitev.

Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izpovedi tožnika, njegova izpoved je bila neprepričljiva in celo v nasprotju z listinami v spisu. Iz pritožbe tožnika inšpektorju za delo (priloga A 5) namreč jasno izhaja, da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 22.9.2003. Zato so vsa zatrjevanja tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel priporočeno po pošti dne

24.9.2003 neutemeljena. Ker je tožnik vložil tožbo na sodišče

24.10.2003, je zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe, določen v

3. odstavku 204. člena ZDR/2002, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.