Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz dejstva, da je Odvetniška zbornica v ravnanju tožnice prepoznala kršitve in nedopustno ravnanje, res izhaja, da je toženec za tožnico opravljal določena dela, kar sodišče prve stopnje priznava v 13. točki obrazložitve, a to ne pomeni, da bi bilo ugotovljeno, da je toženec tožnici plačal vse opravljene storitve. Navsezadnje to ni sporno niti za tožnico, saj mu je od prvotnega zneska dolga odštela 500 EUR. Česa bolj konkretnega o opravljenem delu, zlasti o ovrednotenju le-tega, toženec ni navedel. Ker torej toženec ni navedel drugačne vrednosti opravljenega dela, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo tožničinim navedbam, da je vrednost dela, ki ga je zanjo opravil toženec, 500 EUR. Drugačnih trditev ni.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) tožencu naložilo plačilo 3.244,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2019 in 44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2019, (II.) v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in (III.) sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.
2. V pritožbi toženec uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga spremembo sodbe, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.
Opozarja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ne verjame pričama A. A. in B. B. Prva je izpovedala, da je tožnica toženca zastopala pro bono (brezplačno) in že zato ni bilo podlage za izdajo računa za odvetniške storitve. Druga pa je izpovedala, da je toženec tožnici sproti plačeval vsa opravila in da je zahteval, da mu izda potrdila o plačilih, ki pa jih ni dobil. Pritožba opozarja, da je toženec sodišču predložil fotografije, kako je tožnico na lastne stroške, z zagotovilom, da se bo to kompenziralo, vozil po Sloveniji. Za tožnico je opravil različna dela, ki mu jih ta noče priznati. Odvetniška zbornica je v tožničinem ravnanju prepoznala kršitve in nedopustno ravnanje. Že iz tega mnenja je mogoče ugotoviti, da je toženec za tožnico opravljal dela, česar pa sodišče brez pojasnila ni upoštevalo. V spis je toženec vložil bančni izpisek z dne 10. 10. 2018 iz katerega izhaja, da je v TC C. za 314,50 EUR kupil material, ki ga je vgradil v tožničin vikend (pod smreka, LS gartnitura, vodna tehtnica, vtičnica polarno bela, žičniki, vrata smreka, stolni kotnik, podkonstrukcijska letev, steber grobo žagan, profilna deska in ravna letev). Da je material vgrajen v njen vikend, je razvidno s fotografij. Sodišče se do računov ni opredelilo, čeprav bi jih moralo upoštevati kot del plačila odvetniških storitev tožnice. Toženec nadalje meni, da bi mu sodišče moralo verjeti, da je plačeval tudi z gotovino, kar je potrdila tudi B. B. Iz izpovedbe iste priče izhaja, da si je tožnica prilastila njeno delo in ga potem zaračunala tožencu.
3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ni res, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni verjelo priči A. A., ki je izpovedala, da naj bi tožnica toženca zastopala brezplačno. V 11. točki obrazložitve je pojasnilo, da ji ne verjame, saj je bilo ugotovljeno, da je nekatera opravljena procesna dejanja toženec plačal sproti. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da ugotovljeno dejstvo kaže, da ni šlo za pro bono zastopanje. Če bi bilo tako, potem tožencu ne bi bilo treba ničesar plačati.
6. Res je, da je priča B. B. izpovedala, da je toženec tožnici plačeval sproti z gotovino, da pa od nje kljub temu, da je to zahteval, ni prejel potrdil o plačilih, a vendar je sodišče prve stopnje tudi glede nje pojasnilo, da ji ne verjame. Sodišče prve stopnje je njeno izpovedbo ovrednotilo celo bolj podrobno, kot je povzeta v pritožbi. Izpovedala je namreč, da je najprej plačal toženec tožnici 800 EUR, nato pa še 200 EUR, ostalo naj bi odslužil z delom. Sodišče izpovedbi ni verjelo, saj je premalo konkretizirana. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je tožnica toženca zastopala v več postopkih, ki so trajali daljše časovno obdobje in v katerih je bilo treba opraviti večje število procesnih dejanj. Vse to bi terjalo bolj konkretno trditev, katere obveznosti so plačane z določenim plačilom. Če se zgolj trdi, da je bilo plačanih 800 in 200 EUR, je lahko namreč šlo tudi za plačilo tistega, kar tožnica priznava, da ji je toženec plačal in o čemer ni spora. Iz trditev in izpovedbe tako ni jasno, da bi bil s temi plačili poravnan ravno dolg, ki je predmet te pravde, trditveno in dokazno breme glede tega pa je na tožencu.
7. Iz dejstva, da je Odvetniška zbornica v ravnanju tožnice prepoznala kršitve in nedopustno ravnanje, res izhaja, da je toženec za tožnico opravljal določena dela, kar sodišče prve stopnje priznava v 13. točki obrazložitve, a to ne pomeni, da bi bilo ugotovljeno, da je toženec tožnici plačal vse opravljene storitve. Navsezadnje to ni sporno niti za tožnico, saj mu je od prvotnega zneska dolga odštela 500 EUR. Česa bolj konkretnega o opravljenem delu, zlasti o ovrednotenju le-tega, toženec ni navedel. Ker torej toženec ni navedel drugačne vrednosti opravljenega dela, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo tožničinim navedbam, da je vrednost dela, ki ga je zanjo opravil toženec, 500 EUR. Drugačnih trditev ni.
8. V zvezi z računi, katerih fotografije oz. kopije je predložil toženec sodišču, in izpiskom z njegovega računa je treba pojasniti, da iz teh dokazov ni razvidno, da gre za material, ki je uporabljen za delo pri tožnici. V vlogi z dne 12. 12. 2022 toženec sicer navaja, da je v C. kupil za tožnico material v vrednosti 314,50 EUR (priloženi račun tega sicer ne potrjuje, saj gre za račun trgovine D.) in da ga je vgradil v vikend tožnice, a tega, ko je bil zaslišan, ni potrdil. Končno pa je tožnica za s strani toženca opravljena dela znižala vtoževani znesek. Tudi če bi šteli, da je toženec v trgovskem centru D. na podlagi računa, ki ga je predložil, kupil material za tožnico (takšno trditev je postavil v vlogi z dne 3. 2. 2020), iz te trditve ni jasno, da ne gre za tisto, kar je zajeto v znesku 500 EUR, za katerega je tožnica znižala vtoževani znesek.
9. Ko pritožba govori o tem, da si je tožnica prilastila delo toženčeve sestre B. B. in potem to zaračunala tožencu, je treba pojasniti, da je v tem delu sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, zato je pritožbena trditev brezpredmetna.
10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodb0 potrdilo (353. člena ZPP).
11. Toženec ni uspel s pritožbo, zato sam krije svoje pritožbene pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Prav tako sama krije stroške odgovora na pritožbo tožnica, saj z njim ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar to niso stroški, ki bi bili potrebni za pravdo (prim. prvi odstavek 155. člena ZPP).