Jedro

V obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P. sicer ne povzema izrecnih izjav obdolženega D. S. o očitanem kaznivem dejanju, niti tega ne zatrjuje obramba v predlogu za izločitev dokazov. Vendar pa se izvedensko mnenje (glede na dejanske ugotovitve na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov) v celoti vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženega, torej na nedovoljen dokaz. Zato je posledično logično, da se sodna odločba na to izvedensko mnenje ne more in ne sme opirati. Ta prepoved sicer nima izrecne podlage v prvem odstavku 251. člena ZKP, in tudi ne zahteva izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, vendar je treba upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno-posledično iz izločene, nedovoljene izpovedbe obdolženega iz faze preiskovalnih dejanj. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma z reprodukcijo izločenega nedovoljenega dokaza.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se iz spisa izloči izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P., na list. št. 227 do 244 spisa. Hkrati je sklenilo, da se bodo izločene listine po pravnomočnosti sklepa zaprle v poseben ovitek ter shranile pri preiskovalnem sodniku v posebnem vpisniku.

2. Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izločitev dokazov zavrne in izvedenskega mnenja izvedenca požarne stroke F.P. ne izloči iz spisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po mnenju državne tožilke je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je nepravilno uporabilo določbo 285.e člena ZKP oziroma določbo drugega odstavka 83. člena ZKP, ki taksativno določa, katere izpovedbe, zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila ali dokazila ter zbrana obvestila od oseb so predmet izločitve, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati. Opozarja na določilo prvega odstavka 251. člena ZKP, s poudarkom, da je samo v navedenih primerih po drugem odstavku 83. člena ZKP predvidena izločitev izvida in mnenja iz spisa, takšne okoliščine pa iz sklepa sodišča prve stopnje, niti predloga obrambe za izločitev dokazov, ne izhajajo. Zato sodišče tega določila za izločitev izvedenskega mnenja iz spisa, sploh ne bi smelo uporabiti, slednje pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Ta odločitev je po pritožbenih navedbah državne tožilke tudi zmotna. Sodišče prve stopnje namreč ob sklicevanju na določilo drugega odstavka 18. člena ZKP ne pojasni, zakaj naj bi bila izpovedba sedaj obdolženega, dana v fazi posameznih preiskovalnih dejanj kot priče, pridobljena s kršitvijo ustave ali določb ZKP. Zapisnik o zaslišanju D.S. kot priče in tudi uradni zaznamek PU SKP o zbranih obvestilih od D.S., sta bila namreč izločena iz spisa, ker je D.S. dal izjavo, preden je bil poučen po drugem odstavku 227. člena ZKP, in ne zaradi tega, ker bi šlo za protipraven dokaz. Zato ni mogoče govoriti, da bi bilo izvedensko mnenje, sicer res pridobljeno v času, ko se je v spisu še nahajala ta izpovedba obdolženega D.S., bilo nedovoljen dokaz. Tega ne more pomeniti niti okoliščina oziroma izpovedba izvedenca v fazi odločanja o predlogu za izločitev dokaza, da je izvedensko mnenje izdelal tudi ob upoštevanju izločene izpovedbe sedaj obdolženega.

5. Višje sodišče pritrjuje državni tožilki, da izpovedba sedaj obdolženega, zaslišanega kot priče v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, ni dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka, ali dokaz, pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza. Izločitev te izpovedbe iz spisa je posledica spremenjene procesne situacije in statusa obdolženca, ki je bil v fazi posameznih preiskovalnih dejanj zaslišan kot priča in torej ni bil poučen o pravicah in pravnih jamstvih, ki veljajo za zaslišanje obdolženca. Po določbi desetega odstavka 227. člena ZKP sodišče ne sme opreti svoje odločbe na to obdolženčevo izpovedbo, temveč jo mora po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP takoj izločiti iz spisa. V skladu s citiranimi zakonskimi določili je zato sodnica Okrajnega sodišča v Murski Soboti, s sklepom z dne 12. 1. 2017 (pravilno) izločila iz kazenskega spisa to izpovedbo, kar dejansko pomeni izločitev nedovoljenega dokaza.

6. Zapisovanje obdolženčevih izjav, navedb ali izpovedb, danih brez ustreznih procesnih garancij, v izvedenskem mnenju ni dovoljeno. V takem primeru namreč izvid oziroma mnenje vsebuje nedovoljeno izjavo ali izpovedbo, na katero se sodba ne sme opirati in jo je treba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP izločiti iz spisa. To pa posledično pomeni tudi potrebo po izločitvi tistega dela izvedenskega mnenja, ki zajema tak nedovoljeni dokaz, saj bi v nasprotnem primeru sodišče nedopustno zaobšlo citirano določbo 83. člena ZKP.

7. V obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje izvedenca požarne stroke F.P., sicer ne povzema izrecnih izjav obdolženega D. S. o očitanem kaznivem dejanju, niti tega ne zatrjuje obramba v predlogu za izločitev dokazov. Vendar pa se izvedensko mnenje (glede na dejanske ugotovitve na naroku za obravnavo predloga za izločitev dokazov) v celoti vsebinsko opira (tudi) na kasneje izločeno nedovoljeno izpovedbo obdolženega, torej na nedovoljen dokaz. Zato je posledično logično, da se sodna odločba na to izvedensko mnenje ne more in ne sme opirati. Ta prepoved sicer nima izrecne podlage v prvem odstavku 251. člena ZKP, in tudi ne zahteva izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, vendar je treba upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno-posledično iz izločene, nedovoljene izpovedbe obdolženega iz faze preiskovalnih dejanj. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma z reprodukcijo izločenega nedovoljenega dokaza.

8. Smisel izločitve dokazov je v tem, da se nezakoniti dokazi na sojenju ne uporabijo in da se z njimi ne seznani sodnik, ki vsebinsko odloča o zadevi (obtožbi)1. Možnost, da se sodnik seznani z dokazom, na katerega se sodba ne sme opirati (čeprav ni bil pridobljen v nasprotju z ustavno določenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ali kršitvijo določb kazenskega postopka, in v ZKP ni neposredne podlage za njegovo izločitev), nujno sproži tudi vprašanje njegove nepristranskosti2. 9. Iz ustavno sodne presoje izhaja, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed temeljnih pogojev za ugotovitev nepristranskega sojenja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti, pri čemer iz pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti3. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom v videzu nepristranskosti sodnikov4. 10. Morebitna kršitev tega načela oziroma pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki zajema tudi pravico do nepristranskega sodnika, lahko ima (vedno) vpliv na pravilnost, zakonitost in ustavno skladnost postopka in izdane sodbe. Zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ob upoštevanju navedene ustavno sodne presoje in odločb Vrhovnega sodišča, pravilna.

11. Po obrazloženem je višje sodišče o pritožbi državne tožilke odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 VS RS I Ips 25248/2010 z dne 8. 3. 2012 in druge. 2 VS RS I Ips 65361/2012 z dne 19. 1. 2017. 3 Odločbe Ustavnega sodišča Up-57/14 z dne 26. 1. 2017, Up-217/2015 z dne 7. 7. 2016, Up-679/2006 z dne 10. 10. 2007 in druge. 4 Odločba Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003.