Jedro

Glede na to, da tožnica zatrjuje, da je za časa življenja matere sodedič od nje oziroma od obeh staršev prejel darila, ter hkrati zatrjuje, da je s tem prikrajšan njen dedni delež, sodedič pa prejemu daril oporeka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da med strankama zapuščinskega postopka obstoji spor glede obsega zapuščine in postopek prekinilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek po pokojni L. K. (materi pritožnice) in je zakonito dedinjo I. K. (pritožnica) napotilo na pravdo zoper sodediča (brata) B. K. zaradi ugotovitve obsega zapuščine zaradi z njene strani zatrjevanih in med dedičema spornih daril ter v zvezi s tem prikrajšanja njenega nujnega deleža. 2. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je pritožnica pravočasno vložila pritožbo (list. št. 375 in nasl.) in dopolnitev pritožbe (list. št. 455 in nasl., ki je v pretežnem delu v identičnem besedilu kot pritožba razen dodanega besedila od 12. do 14. strani, kjer se je pritožnica opredelila do posameznih točk obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnica je v pritožbi in dopolnitvi navajala, da se pritožuje zoper sklep z dne 12. 10. 2014, a je iz časovnega poteka reševanja zadeve, dokazil o vročanjih in vsebine pritožbe z dopolnitvijo razvidno, da se pritožuje zoper sklep z dne 12. 10. 2018. Pri navedbi letnice je s strani pritožnice prišlo le do pisne pomote, zato predlog sodediča v odgovoru na pritožbo za zavrženje pritožbe ni utemeljen. Nadalje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožnica z vlogo z dne 6. 11. 2018 (datirano na 23. 5. 2018) Vrhovnemu sodišču RS podala predlog za prenos krajevne pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani na drugi pristojni sodišči. Zato je pritožbeno sodišče po prejemu pritožničine pritožbe zadevo odstopilo Vrhovnemu sodišču RS v odločitev. To je na seji 5. 9. 2019 tožničin predlog zavrnilo, posledično je pritožbeno sodišče pristojno, da odloča o njeni pritožbi z dopolnitvijo.

3. V obširni laični, mestoma težko razumljivi pritožbi z dopolnitvijo se pritožnica pritožuje iz vseh zakonsko dopustnih razlogov in nasprotuje prekinitvi postopka. Izraža svoje nestrinjanje z odločitvami sodišč in vodenjem zapuščinskih postopkov po pokojnih starših in navaja, da bi postopka morala biti združena in obravnavana skupaj. Opisuje, kako bi sodišči prve in druge stopnje morali postopati v že pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku po očetu in v postopku (neuspešne) tožbe na razveljavitev sodne poravnave oziroma dednega dogovora. Navaja, kaj bi moralo sodišče prve stopnje iz že zaključenega zapuščinskega postopka po očetu upoštevati v zapuščinskem postopku po materi. Nadalje navaja, da prekinitev ni utemeljena, preden sodišče ne bo izdalo ukrepa zavarovanja prepovedi odtujitve stanovanja na naslovu U. Obširno tudi pojasnjuje glede podedovanih sredstev na računih staršev v Avstriji ter ponovno predlaga poizvedbe o teh računih. Navaja, da je bil njen dedni delež prikrajšan in da znaša prikrajšanje po izračunih, ki jih je predložila, 230.927,43 EUR na dan 17. 11. 2014. V pritožbi zatrjuje nepošteno sojenje in predlaga kako bi moralo sodišče prve stopnje v zapuščinskem postopku ravnati glede posameznih vlog. Predlaga, da naj se tožba vloži šele po obravnavi sodišču poslanih vloge z dne 9. 10. 2016 v zapuščinskem spisu po očeta II D 000/2014 in predloga o zavarovanju nepremičnin.

4. Dedič B. K. v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožnica podala pritožbo na sklep z datumom 12. 10. 2014. Takšen sklep ne obstaja, saj je bila mati takrat še živa. Sodišče naj pritožbo zavrže. Sklep z dne 12. 10. 2018 je postal pravnomočen, kar pomeni, da lahko sodišče zapuščinsko obravnavo nadaljuje in jo dokonča, ob tem naj šteje, da zapustnica sodediču ni dala daril, zaradi katerih bi bil pritožničin nujni delež prikrajšan.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica zatrjuje, da je njen delež po materi 214.000 EUR, nadalje, da je dedič B. K. prejel posojilo v višini 6.000.000 SIT, kar z dogovorjenimi obrestmi na dan očetove smrti očeta 34.419 EUR, nadalje, da je bilo leta 1997 na dveh računih Banke X. v Celovcu 450.000 DEM, starša pa z mesečnimi prihodki približno 2.000 EUR, brez investicij in z malim stanovanjem tega nista porabila zase. Sodišče v sklepu ugotavlja, da je iz tožničinih navedb razbrati, da se sodediču všteva kot darilo tudi delež na stanovanjih, ki jih je za časa življenja prejel od obeh staršev, saj je bila mati dejansko njihova solastnica in sicer do 2/3 stanovanja z garažo na P. in do polovice stanovanj na T., na K. in U. Pritožnica zatrjuje, da ji po njenem izračunu pripada 228.186,89 EUR brez upoštevanja denarja v Avstriji ter da je sodedič dobil 78,51 %, ona pa 21,49 % dedne mase. Navedenim ugotovitvam pritožnica v pritožbi izrecno pritrjuje, s tem, da navaja, da je njeno prikrajšanje sedaj še večje in sicer 230.927,43 EUR na dan 17. 11. 2014. 7. Glede na to, da tožnica zatrjuje, da je za časa življenja matere sodedič od nje oziroma od obeh staršev prejel darila, ter hkrati zatrjuje, da je s tem prikrajšan njen dedni delež, sodedič pa prejemu daril oporeka (list. št. 264), je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v 8. točki obrazložitve ugotovilo, da med strankama zapuščinskega postopka obstoji spor glede obsega zapuščine po 3. točki drugega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (ZD) in 1. točki 212. člena ZD in sicer so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža ter ali določeno premoženje spada v zapuščino. Postopek je utemeljeno prekinilo, saj samo navedenih vprašanj ne sme reševati. Pritožnici je korektno obrazložilo, kaj mora upoštevati in kakšno tožbo mora proti sodediču vložiti.1 O zgoraj navedenem pravnem stališču obvezne prekinitve zapuščinskega postopka obstoji utrjena sodna praksa.2

8. Preostale pritožbene navedbe se ob navedenem izkažejo za nebistvene, zato pritožbeno sodišče na njih ne odgovarja (360. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Dodaja le, da obravnavanje predloga o zavarovanju nepremičnin ni pogoj za prekinitev postopka. Pritožnici je bilo z izpodbijanim sklepom pravilno obrazloženo, da je dedovanje po pokojnem očetu že pravnomočno zaključeno, tožnica pa s tožbo na razveljavitev sodne poravnave ni uspela, zato sodišče prve stopnje v ta postopek ne more več posegati. Določena v pritožbi izpostavljena vprašanja (dogovor o delitvi premičnih stvari - list. št. 132, stroški v zvezi s stanovanjem) bosta dediča lahko urejala v tem zapuščinskem postopku, v zvezi z zatrjevanimi postopkovnimi kršitvami pa ima na razpolago redno pravno sredstvo, to je pritožbo zoper posamezne sklepe in končni sklep o dedovanju. Vsa ostala sporna vprašanja, ki jih pritožnica v pritožbi izpostavlja (darila v obliki denarja in deležev na stanovanjih, denarna sredstva v Avstriji in obseg prikrajšanja) pa bo lahko uveljavljala in dokazovala v pravdi, na katero je napotena.

9. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj 10. točko obrazložitve ter 5. opombo izpodbijanega sklepa. 2 VSL: sklep II Cp 1571/99, sklep I Cp 3532/2010, sodba in sklep I Cp 190/2015 in sklep II Cp 2404/2018.