Jedro

Zakonski pogoj za dovolitev obnove je dejstvo, da oseba iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Vedenje o vseh procesnih dejanjih upravnega organa s strani tožnika pa je bilo tolikšno, da bi lahko z zahtevo za dopustitev udeležbe v tem postopku na podlagi 142. člena ZUP obvaroval svoj pravni interes, seveda ob predpostavki, da bi upravni organ dopustil njegov vstop v postopke izdaje gradbenih dovoljenj kot stranskemu udeležencu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, št. 351-41/2011-8 z dne 21. 3. 2011, je Upravna enota Laško zavrgla predlog A.A. (tožnika v tem sporu) za obnovo postopkov, končanih z gradbenima dovoljenjema: a) za gradnjo parkirišča za tovorna vozila, izdanim pod št. 351-144/2010-13 z dne 28. 10. 2010 in b) za ureditev južnega uvoza v B., izdanim pod št. 351-145/2010-11 z dne 11. 11. 2010. Predlagatelj A.A. je dne 14. 2. 2011 podal v obliki vloge na zapisnik predlog za obnovo pravnomočno končanih postopkov v zadevah, št. 351-144/2010 in 351-145/2010 in zahteval, da se ga upošteva in prizna kot stranko v postopkih navedenih zadev. Prav tako je zahteval, da se prizna status stranke tudi stanovalcem ob … ulici. V obrazložitvi navaja, da je upravni organ dne 28. 10. 2010 izdal investitorju B. d.d. (stranki z interesom v tem sporu) Gradbeno dovoljenje, št. 351-144/2010-13 (pravnomočno dne 13. 11. 2010) za izgradnjo parkirišča za tovorna vozila, na zemljišču parcelne številke 554/2, 554/9, vpisanih v vložno številko 378 in na zemljišču s parcelnima številkama 556/1, 556/3, vpisanih v vložno številko 107, vse k.o. …. Istemu investitorju je bilo dne 11. 11. 2010 izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-145/2010-11 (pravnomočno dne 23. 11. 2010) za ureditev južnega uvoza v B., na zemljišču parcelnih številk 513/2, 513/1, vpisanih pod vložno številko 532 in na zemljišču parcelnih številk 512/12, 512/6, vpisanih v vložno številko 228, vse k.o. …. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da ima na vseh zemljiščih navedenih v teh gradbenih dovoljenjih, lastninsko pravico B. d.d. in s tem izkazano pravico graditi.

Organ prve stopnje navaja prvi odstavek 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da je organ dolžan, ki prejme predlog za obnovo najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. V nadaljevanju navaja, da je po pregledu delovne evidence ugotovil, da se je predlagatelj obnove večkrat po datumu 28. 4. 2010 tako pisno kot ustno obračal na upravni organ (dopisi z dne 15. 6. 2010, 28. 7. 2010, 28. 9. 2010) in poizvedoval o gradnjah investitorja, med drugim tudi za gradnji, ki sta se po njegovem zatrjevanju pričeli 28. 4. 2010. Posedoval je določene fotografije in na ta način utemeljeval negativni vpliv izvajanja gradnje na njegove bivalne pogoje, ker živi v bližnji okolici B. S strani upravnega organa je prejel odgovore in obrazložitve. Vpogledal je tudi v vlogo s strani predlagatelja obnove v zvezi z informacijo javnega značaja, ki se konkretno navezuje na predmet obnove ter je datirana z datumom 28. 7. 2010. Na podlagi te vloge je upravni organ 3. 8. 2010 pod št. 090-15/2010-2 vložniku posredoval informacijo, da je pri organu vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo parkirišč na parcelah k.o. …, in da dovoljenje ni izdano, ker je postopek še v teku. Tožnik je zahteval kopijo grafičnega prikaza vplivnega območja te gradnje, kot tudi prikaz območja za določitev strank. Tako mu je bila posredovana kopija grafičnega prikaza območja za določitev strank iz projektne dokumentacije PGD št. 31/10. Tožnik je tudi bil seznanjen, da sta bili investitorju za posege na teh parcelnih številkah izdani gradbeni dovoljenji za odstranitev objektov na teh zemljiščih. Iz navedb predlagatelja izhaja, da je predlog za obnovo podan iz razloga 9. točke 260. člena ZUP, sklicujoč se na dejstvo, da mu kot stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Ta določa, da se postopek, ki je končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Predlagatelj je v izjavi na zapisnik dne 14. 2. 2011, ko naj bi izvedel za izdani gradbeni dovoljenji, med drugim jasno navedel, da se je gradnja objekta začela z datumom 28. 4. 2010. Po tem datumu je začel z poizvedovanjem in naslavljanjem različnih pisem glede gradnje, tako na investitorja B. kot tudi na upravni organ. Tri mesece po začetku gradnje, 28. 7. 2010 je celo zaprosil upravni organ za informacijo javnega značaja o obravnavani gradnji in na tej podlagi pridobil odgovor, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo parkirišč še v teku. Ugotovljeno je, da je imel možnost pravočasno priglasiti udeležbo v postopku ter zahtevati, da se mu prizna lastnost stranke v času, ko sta postopka še tekla pri prvostopnem organu (142. člena ZUP). Predlagatelj tako ni izkoristil možnosti vključitve v postopek že v času teka postopka navedenih gradbenih dovoljenj. Niti v odprtem pritožbenem roku ni zahteval vročitve odločb za morebitno uveljavljanje rednih pravnih sredstev, s čimer bi si zavaroval svoje pravne koristi. Predlog za obnovo postopka tako ni dovoljen, ker ni izpolnjen zakonsko določen pogoj iz 267. člena ZUP. Upravni organ je zato predlog zavrgel. S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev prvostopnega upravnega organa in navedla enake dejanske in pravne razloge za odločitev kot organ prve stopnje.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Nesporno je, da se je tožnik vključil v postopek za izdajo gradbenih dovoljenj in je prijavil svojo udeležbo v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, kar priznava upravni organ sam v obrazložitvi. Za upravni organ je „sporen“ način vključitve in sicer z poizvedovanjem o teku postopkov in njihovim grajanjem, ne pa z izrecno izjavo oziroma zahtevo po podelitvi položaja strank v postopku. Tako je najprej skušal zbrati vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bi utemeljil svoj interes, zato je zase in za sosede, katerih interes je zastopal, iskal poročilo o vplivih na okolje za celovito območje vseh faz gradenj. Gre za širitev proizvodnega procesa družbe B., ki se je začel 1985 in nadaljeval z deli v letu 2010. Širitev je bila izvedena fazno, za posamezno fazo so bila izdana gradbena dovoljenja in presoja vplivov na okolje, razen za polnilnico in trafo postajo, ni bila izdelana, čeprav bi morala biti izdelana, glede na to, da gre za homogen sklop gradenj. V nadaljevanju navaja pomanjkljivosti izdanih gradbenih dovoljenj, očitno narejenih zato, da sta bila objekta opredeljena kot manj zahteven objekt. Od upravnega organa je prejel obvestilo o tem, da je postopek za izgradnjo gradbenega dovoljenja za gradnjo parkirišč že v teku, ne pa tudi za južni uvoz. Prejel je dve gradbeni dovoljenji za rušitev objektov in načrt ureditve parkirišča – območje za določitev strank, ki pa je brez pečata in brez podpisa projektanta, zato ga ni mogoče upoštevati kot dokument. Večkrat je v dopisih poslanih upravnemu organu nasprotoval temu, da ni bil upoštevan kot stranka. V nadaljevanju se omenjajo samo nekateri dopisi, predlaga pa, da sodišče pregleda celoten spis. Od upravnega organa je zahteval Poročilo o vplivih na okolje, določitev območja, vpliva gradnje – za določitev strank v postopku (dopis z dne 5. 6. 2010). V dopisu z dne 8. 10. 2010 je upravni organ obvestil, da še ni prejel vseh listin, za katere je zaprosil Občino Laško, in da prosi za razgovor pri načelnici v zvezi s tem. V dopisu z dne 5. 10. 2010 je izrazil svoje nestrinjanje s tem, da je kot mejaš diskvalificiran, ker bi moral biti stranka v postopku po zakonu. Prepričan je bil, da upravni organ njegova pisanja sprejema in jih bo v ustrezni fazi postopka upošteval. Vloge je organ prejemal in jih tudi popisoval, ni pa tožnika pozival k njihovi dopolnitvi. Glede na to, da jih je očitno sprejemal, je upravičeno pričakoval, da bo povabljen k oddaji izjave, ali da mu bo vročena odločba, ki bo v teh postopkih izdana. S pravico do pritožbe, zato ni pravilna razlaga organa, da bi moral sam tožnik vedeti ali sklepati, da je bila odločba izdana. V nadaljevanju še navaja odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-164/09-34, s katero je razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. ter 74.b člena Zakona o graditvi objektov. Določilo je roke, v katerih lahko predlagatelji obnove postopka, ne glede na določbe ZUP, vložijo predlog za obnovo postopka. V času odločanja o predlogu za obnovo postopka, sta bila prvi odstavek 62. člena ter 74.b člen Zakona o graditvi objektov že razveljavljena, zato bi upravni organ glede na zgoraj navedeno vsebino odločbe Ustavnega sodišča RS, pri odločanju o predlogu za obnovo postopka moral to dejstvo upoštevati in predlagano obnovo dovoliti, saj je predlagatelj obnove pokazal upravičen interes za udeležbo v postopku, vnaprej pa ni mogoče predvideti kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku. Predlog za obnovo je ponovil tudi v pritožbi, poslani UE Laško in z ustavno odločbo vzpostavljenem dodatnem roku za vložitev predlogov za obnovo postopka. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju IV U 163/2010, ki je v identični situaciji, ko je prišlo za razveljavitve določb ZGO-1 že v času, ko je bil predlog za obnovo postopka obravnavan pred upravnim sodiščem poudarilo, da: ker sodišče v obravnavani zadevi še ni odločilo, je na prej navedeni pravni podlagi (odločbi Ustavnega sodišča) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje. Predlaga, da sodišče obe izpodbijani odločbi odpravi, in da se obnova postopka končanih z obema gradbenima dovoljenjema B. dovoli. Podredno predlaga, da se upravni odločbi odpravita in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem postopku B. d.d. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da se tožba zavrže oziroma zavrne. Zavrženje predlaga, ker tožba ni uperjena zoper pravilno toženo stranko in se tudi ne izpodbija pravilna upravna odločba. Tožnikovi nepremičnini parc. št. 986/7 in 1029 k.o. …. ne ležita v območju za določitev strank (vplivnem območju) in mu ne bi bil nikoli priznan položaj stranke, če bi to zahteval. Tožnikove nepremičnine so od mesta najbližjega dela parkirišča oddaljene najmanj cca 60 m zračne linije, od mesta južnega uvoza v B. d.d. pa več kot 100 m. Ne gre za gradnjo zgradb, temveč za parkirišča. Glede na tožnikovo seznanitev s postopkom, tega ni izkoristil in ni zahteval vročitev odločbe po drugem odstavku 229. člena ZUP. Tudi sicer ni upravičen predlagati obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP, ker ni oseba, ki bi morala biti glede na lego nepremičnine, udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da že samo tožnikovo dopisovanje z upravnim organom prve stopnje in dejstvom, da upravni organ njegove vloge v teh postopkih ni zavračal, utemeljuje tožnikovo upravičeno pričakovanje, da bo vabljen k podaji izjave za vstop v upravni postopek ali da mu bodo vročene odločbe, ki bodo v teh postopkih izdane, s pravico do pritožbe. Kljub spisovno izkazanemu dopisovanju, ki je potekalo med tožnikom in upravnim organom, po začeti gradnji 28. 4. 2010 in izdanima gradbenima dovoljenjema z dne 28. 10. 2010 in 11. 11. 2010 (ti gradbeni dovoljenji sta predmet postopka obnove) po presoji sodišča ni mogoč zaključek, da je tožnik s tem izpolnil zakonske pogoje po določbi 142. člena ZUP, v povezavi z 260. členom ZUP. Določba 142. člena ZUP v prvem odstavku določa zahtevo za vstop v postopek tistega, ki doslej ni bil stranka in zahtevo, da se mu prizna lastnost stranke. Nadaljnji drugi odstavek tega člena določa, da oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka, kadarkoli med postopkom, kar pomeni, da je tudi ponovna postavitev izrecne zahteve zakonski pogoj za dodelitev oziroma nedodelitev tega statusa. Po izdaji gradbenih dovoljenj, za katere izdajo je tožnik, po presoji sodišča kot to izhaja iz listin upravnega spisa lahko vedel, pa lahko stranski udeleženec zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za pritožbo, za katero od strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopa, kot je bilo to v tem primeru.

229. člen ZUP, ki določa pravico do pritožbe, daje stranki, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, pa ji ni bila vročena odločba, možnost, da zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščine ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Navedeni pogoj, ki je odločilen za dopustitev obnove postopka, pa tudi po presoji sodišča v tem primeru ni bil izpolnjen. Glede na navedeno, je zakonski pogoj za dovolitev obnove dejstvo, da oseba iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Glede na vse, v izpodbijani odločbi in samih tožnikovih navedbah navedeno poslovanje oziroma tožnikovega dopisovanja in dejavnost v postopku izdaje spornih gradbenih dovoljenj, ni mogoča ugotovitev, da tožnik ni mogel vedeti za izdajo gradbenih dovoljenj investitorju B. d.d. Vedenje o vseh procesnih dejanjih upravnega organa s strani tožnika je bilo tolikšno, da bi lahko tožnik z zahtevo za dopustitev udeležbe v tem postopku na podlagi 142. člena ZUP, obvaroval svoj pravni interes, seveda ob predpostavki, da bi upravni organ dopustil njegov vstop v postopke izdaje gradbenih dovoljenj, kot stranskemu udeležencu.

Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen. Sodišče je odločilo po sodniku posamezniku, ker gre za izpodbijanje procesnega sklepa v postopku izdaje upravnega akta (druga alinea drugega odstavka 13. člena ZUS-1).

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.