Jedro

Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep z dne 3. 7. 2014 in tožniku naložilo, da v roku petnajstih dni plača (dvojno) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.242,00 EUR. Takšno odločitev je sprejelo, ker je ugotovilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, da ni lastnik oziroma solastnik nepremičnin in da je glede na vrednost premoženja, za katerega ugotavlja, da je v njegovi solasti, takso zmožen plačati.

2. Tožnik, ki vlaga pritožbo, predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa tako, da bo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 7. 2014 ostal v veljavi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da je sodišče vezano na odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), po kateri je upravičen do denarne socialne pomoči. Premoženjskega stanja sodišče ne bi smelo preverjati. Izjava o premoženjskem stanju se, če stranka prejema denarno socialno pomoč, izpolni zgolj na prvi in drugi strani ter priloži odločba CSD. O tem je že odločilo Upravno sodišče v zadevi I-U-1978/2014. Ugotovitev, da je pritožnik lastnik nepremičnine, je napačna. Iz spisa Upravnega sodišča in potrdila GURS z dne 16. 1. 2014 izhaja, da je že od leta 2010 lastnica nepremičnine družba A., k. d. V upravnem spisu se nahaja prodajna pogodba ter notarski zapisnik o ustanovitvi služnosti.

Tudi vrednost nepremičnine je zmotno ugotovljena. Iz odločbe DURS dne 30. 12. 2011 izhaja vrednost 34.600,00 EUR, podlaga za to vrednost pa je cenitev cenilca B. B. Prilaga izpis iz evidence GURS ter odločbo DURS z dne 30. 12. 2011 o odmeri davka na promet nepremičnin.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranko oprosti plačila taks v celoti, če je stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnica denarne socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Edini zakonski pogoj, da sodišče stranko oprosti plačila takse, je torej odločba pristojnega organa, ki stranko upravičuje do denarne socialne pomoči.(1) Premoženjsko stanje stranke se pred odločitvijo o predlogu zato ne ugotavlja.(2)

5. Stranka, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, je predlogu za oprostitev sicer dolžna priložiti izjavo o premoženjskem stanju, vendar pa jo je (na kar pravilno opozarja tudi pritožnik) dolžna izpolniti samo v rubrikah pod I (podatki o vlagatelju) in II (podatki o družinskih članih vlagatelja – fizične osebe), v rubriki pod III (podatki o materialnem stanju vlagatelja) pa zgolj v uvodnem delu. V njem označi, da je prejemnica denarne socialne pomoči, ter navede številko, datum izdaje odločbe in obdobje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Podpisati mora tudi izjavo, s katero potrjuje, da so vsi podatki (torej podatki, ki jih je bila dolžna dati) v vlogi resnični, točni in popolni in da soglaša, da pristojno sodišče z namenom preverjanja teh podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost, in s katero za vse navedeno prevzema materialno in kazensko odgovornost.(3) Izjave o premoženjskem stanju stranki, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, torej v delu, ki se nanaša na podatke o dohodkovnem ter premoženjskem stanju, ni treba izpolnjevati.

6. To je upošteval tudi pritožnik, saj je izjavo v teh delih prečrtal (priloga D1). O tem, da je sodišču glede svojega premoženjskega stanja posredoval napačne podatke, zato ni mogoče govoriti, še manj pa o tem, da je imela odločitev o oprostitvi (sklep z dne 3. 7. 2014) podlago v takšnih neresničnih podatkih. Edini (relevanten) podatek, ki ga je pritožnik sodišču posredoval (sodišče pa upoštevalo), je bil podatek, da je prejemnik denarne socialne pomoči, ki pa ni neresničen(4). Podlage za to, da bi sodišče zaradi neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju razveljavilo svojo prvotno odločitev in pritožniku naložilo plačilo dvojne takse (tretji odstavek 13. člena ZST-1) zato ni.

7. V nadaljevanju je treba odgovoriti še na vprašanje, ali sme sodišče, če je bila stranka v času vložitve predloga za oprostitev prejemnica denarne socialne pomoči, premoženjsko in finančno stanje stranke kljub temu preveriti in na tej podlagi ugotoviti, da je stranka takso zmožna plačati. To bi namreč pomenilo, da to lahko stori tudi naknadno (tako kot je storilo sodišče v konkretnem primeru) ter da lahko v tem primeru svoj prvotni sklep razveljavi ter stranki naloži plačilo takse, ki jo je bila oproščena. Pritožbeno sodišče meni, da je odgovor na to vprašanje negativen.

8. Kot je bilo že poudarjeno, je ZST-1 pravico do popolne oprostitve plačila sodne takse vezal na upravičenje do prejemanja denarne socialne pomoči po odločbi pristojnega organa. V primeru obstoja takšne odločbe bi ugotavljanje premoženjskega stanja stranke (pred odločitvijo o predlogu za oprostitev ali pa kasneje) in odločanje na podlagi tako pridobljenih podatkov, pomenilo odločanje mimo jasne zakonske določbe ter pogojevanje oprostitve z nečim, kar zakon ne predpisuje. Povedano drugače: ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči,(5) sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.

9. To pa seveda ne pomeni, da sodišče sklepa o oprostitvi plačila takse med postopkom ne bi smelo razveljaviti, če ugotovi, da stranka takso zmore plačati zaradi spremenjenih premoženjskih razmer (če na primer pridobi novo premoženje ali dohodke), do katerih je prišlo v teku postopka (tretji odstavek 13. člena ZST-1). Ob upoštevanju (sicer spornih) dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu(6) v konkretnem primeru ne gre za tak primer.

10. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST -1 razveljavilo. Z vprašanjem, ali je bil tožnik ob vložitvi predloga za oprostitev res solastnik nepremičnine parc. št. 111, k. o. X (oziroma ali je še vedno njen solastnik) in vprašanjem njene vrednosti se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj na odločitev ne more vplivati (prvi odstavek 360. člena v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 1. členom ZST-1).

Op. št. (1): Do popolne oprostitve plačila takse so sicer ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14 -16 z dne 12. 2. 2015 upravičene tudi osebe, ki denarne socialne pomoči po odločbi ne prejemajo, niti ne izpolnjujejo pogojev zanjo, če bi bila tudi s plačilom dela sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

Op. št. (2): Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (4. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Do te pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti (z delom, dohodki iz premoženja in drugih virov, ali s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati) niti sredstev v višini minimalnega dohodka (6. člen ZSVarPre). Pred izdajo odločbe pristojni organ na način, ki je predpisan z zakonom, ugotovi materialni položaj upravičenca. Ker oseba, ki ima pravico do denarne socialne pomoči, torej nima sredstev niti v višini, ki bi ji zagotavljala zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, je ravnanje zakonodajalca, ki je možnost popolne oprostitve plačila takse vezal na upravičenost do denarne socialne pomoči, razumljivo. ZST-1 ugotavljanje (in presojo) premoženjskega stanja stranke ter drugih relevantnih okoliščin predvideva le pri osebah, ki niso prejemnice denarne socialne pomoči (primerjaj prvi, drugi in četrti odstavek 11. člena ZST-1 ter odločbo U-I- 191/14-16 z dne 12. 2. 2015).

Op. št. (3): Glej Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (UL RS 93/2008 s spremembami) ter priloge (obrazec ZST-1 z navodili za izpolnjevanje).

Op. št. (4): Pritožnik je izjavi priložil odločbo CSD X z dne 12. 2. 2014, po kateri je bil do denarne socialne pomoči upravičen za čas od 1. 3. 2014 do 31. 8. 2014. Predlog za oprostitev je bil vložen 18. 6. 2014. Op. št. (5): Iz podatkov spisa izhaja, da je CSD v zvezi s konkretno odločbo sodišče obvestil tudi o tem, da postopka ne bo obnovil (list. št.90).

Op. št. (6): Tožnik naj bi bil solastnik nepremičnine parc. št. 111, k. o. X, že v času vložitve predloga za oprostitev.