Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dokaznih listin. Vendar pa je te listine dokazno ocenilo (interpretiralo) drugače, kot si jih razlaga pritožnik. Zato v danem primeru ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, marveč pritožnik smiselno uveljavlja zmotno dokazno oceno in napačno ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 13885/2016 z dne 17. 2. 2016 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava - skladno z določbo 458. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da ohrani sklep o izvršbi v celoti v veljavi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpostavlja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami ter dokazi, kar je sodišče vodilo v napačno uporabo materialnega prava in pomeni tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zaključki sodišča so v očitnem nasprotju s predloženimi listinskimi dokazi ter z dejstvi, ki jih je tožnik zatrjeval. Poudarja, da zavarovanec lastnost zavarovane osebe dokazuje s kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina. Ker se toženec s kartico zdravstvenega zavarovanja ni izkazal kot zavarovanec, je pritožnik svojo trditev dokazal s stopnjo največjega možnega prepričanja. Tega dokaza ne more omajati toženčev nasprotni dokaz - izpisek e-vloge "prijava v obvezno zavarovanje". Dokazna vrednost kartice zdravstvenega zavarovanja je višja od dokazne vrednosti zasebne listine. Priložen e-izpisek toženca ni zakonsko določena listina, ki izkazuje urejenost zavarovanja, temveč zgolj vloga za ureditev zavarovanja, ki pa ne zadosti dokaznemu standardu. Vloga še ni dokaz o sklenjenem zavarovanju.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo podal odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za takšno kršitev gre v primerih, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšna kršitev je torej podana, če sodišče napačno povzame listine, zapisnike, kar pa ni značilnost obravnavanega primera. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dokaznih listin. Vendar pa je te listine dokazno ocenilo (interpretiralo) drugače, kot si jih razlaga pritožnik. Zato v danem primeru ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, marveč pritožnik smiselno uveljavlja zmotno dokazno oceno in napačno ugotovljeno dejansko stanje. Ker pa v tem postopku relativnih bistvenih kršitev in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moč uveljavljati, teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ni presojalo.

7. V predmetni zadevi ni podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, prav tako pa tudi izrek sodbe ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih; ti razlogi pa so jasni in med njimi ni nasprotja.

8. Glede na obrazloženo je bilo treba pritožbo zavrniti, saj v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih pravdni stranki nista priglasili.