4. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Zupana iz Žirovnice na seji dne 4. novembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da glede na določbo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ne more doseči zaznambe postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki naj bi se vodil pod številko I6277/02. Okrajno sodišče na Jesenicah ga je namreč pozvalo, naj zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri vl. št. 420 k.o. Žirovnica popravi, in sicer naj priloži tožbo (ne pritožbe), vloženo proti imetniku vknjižene lastninske pravice, ter potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe (oziroma predloga) in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba ZZK-1 v neskladju z 8. členom Ustave, ker predpisuje, da se zaznamba spora lahko dovoli na podlagi tožbe, ne omogoča pa zaznambe postopka pred ESČP, ker se postopek pred ESČP začne s pritožbo. S tem naj bi mu bila onemogočena zaščita njegovega pravnega interesa na nepremičninah, ki naj bi si jih občina hotela prilastiti, in na katerih pobudnik v drugem postopku (ki še ni predmet postopka pred ESČP) uveljavlja pravico do denacionalizacije.

2.Iz navedb v pobudi je razvidno, da pobudnik zmotno razume pomen zaznambe spora in izpodbijane določbe, ki določa pogoje za zaznambo spora. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbami in predznambami. Zaznamba pa je glavni vpis, s katerim se ne vpisujejo pravice, temveč se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Nastop različnih pravnih dejstev ima namreč različne pravne posledice. Zakon ureja več vrst zaznamb, med katerimi je tudi zaznamba spora, ki je urejena v določbah od 79. do 85. člena. Predmet postopka v sporu, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, pa je pravica, ki jo ima oseba (proti kateri je vložena tožba oziroma predlog) vknjiženo na nepremičnini. Pravna posledica zaznambe spora je, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena. Učinek sodnih odločb, izdanih v teh postopkih, pa se razteza tudi na osebe, ki so pridobile vknjižene pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (učinki zaznambe spora so določeni v 80. členu ZZK-1).

3.Člen 46 EKČP sicer določa obveznost spoštovanja končnih sodb ESČP, vendar to ne pomeni, da imajo te sodbe neposredni učinek na pravni položaj oseb, ki imajo pravice na nepremičninah vknjižene v zemljiški knjigi. ESČP namreč presoja, ali je država pritožniku kršila človekove pravice po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Kadar ESČP ugotovi kršitev EKČP, lahko odloči tudi o pravičnem zadoščenju, če so za to izpolnjeni pogoji iz 41. člena EKČP, ne razveljavlja pa sodnih odločb. Pobudnik pa ne pojasni, iz česa naj bi izhajalo, da bi odločitev ESČP lahko neposredno učinkovala na osebe, ki imajo (ali bodo imele) v zemljiški knjigi vknjižene pravice, oziroma kako naj bi zaznamba postopka pred ESČP (tudi, če bi se ta začel z vlogo, ki bi se ji reklo tožba) vplivala na varstvo pobudnikovih interesov v denacionalizacijskem postopku, ki po navedbah pobudnika niti ni predmet postopka pred ESČP.

4.Ker so pobudnikovi očitki o neskladju izpodbijane določbe ZZK-1 z 8. členom Ustave očitno neutemeljeni, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić