14. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Zlatka Svenška, Ptuj, ki ga zastopa Gregor Resnik, odvetnik na Ptuju, na seji 14. oktobra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 58404/2017 z dne 1. 7. 2020 v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. I K 58404/2017 z dne 23. 6. 2020 in zoper odločbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 35941/2016 z dne 1. 7. 2020 v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. I IKZ 35941/2016 z dne 23. 6. 2020 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Okrožno sodišče na Ptuju je zavrnilo prošnji pritožnika za odlog izvršitve dveh kazni zapora. Zoper odločitvi je pritožnik vložil pritožbi, ki ju je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo. Višje sodišče je v izpodbijanih sodnih odločbah potrdilo stališče sodišča prve stopnje, da vložitve predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora oziroma čakanja obsojenca na odločitev glede načina izvršitve kazni zapora ni mogoče uvrstiti pod izčrpno določene odložne razloge iz prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Zoper pravnomočni odločbi je pritožnik vložil ustavno pritožbo.

Hkrati z ustavno pritožbo je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 24. člena ZIKS-1.

Pritožnik kršitev človekovih pravic izpodbijanim aktom izrecno ne očita. Posredno pa so razvidni iz očitkov, naslovljenih na izpodbijano zakonsko določbo. V pobudi zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2., 19., 23. in 28. členom Ustave. Med drugim navaja, da izpodbijani sodni odločbi temeljita na 24. členu ZIKS-1, ki je neskladen z Ustavo, kar utemeljuje z navedbami, da zakonska ureditev dopušča možnost, da je predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ugodeno šele potem, ko obsojeni že prestane kazen zapora ali njegov del, to pa pomeni izvotlitev instituta nadomestne izvršitve kazni zapora. Meni, da bi s 24. členom ZIKS-1 morala biti vložitev predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora predpisana kot razlog za odlog izvršitve kazni zapora do odločitve o predlogu. Predlaga zadržanje izvršitve izpodbijanih sodnih odločb.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-418/18, Up-920/18 z dne 5. 11. 2020 (Uradni list RS, št. 191/20) že odločilo, da je zakonska ureditev, ki ne vsebuje mehanizma za izključitev nevarnosti, da je pravnomočna odločitev o ugoditvi predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vloženem v korist obsojenca, ki je v času vložitve predloga na prostosti, sprejeta šele, ko obsojenec že prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, in nevarnosti, da zaradi poteka časa vsebinska odločitev o predlogu sploh ne bo sprejeta, v neskladju z Ustavo. Pojasnilo je tudi, zakaj je obstoj pravne praznine ugotovilo v Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – ZKP). Po oceni Ustavnega sodišča pobudnik ne navaja razlogov, o katerih Ustavno sodišče ne bi že odločilo, niti ne odpira novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič.

dr. Rajko Knez

Predsednik