Jedro

Popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Potem, ko je to sodišče zavrglo toženkino pritožbo zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Litiji z dne 7.7.2009, je toženka predlagala izdajo popravnega sklepa. V predlogu navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je bila njena pritožba prepozna. Pisni odpravek sodbe je prejela v svojem predalčniku 26.11.2009, zato je pritožbeni rok pričel teči naslednji dan. Dodaja, da je takšna praksa vseh slovenskih sodišč.

Predlog ni utemeljen.

Po 1. odstavku 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008) lahko sodišče kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe (ali sklepa) z izvirnikom. O popravi se v skladu z 2. odstavkom istega člena izda poseben (popravni) sklep.

Toženka, kot je mogoče povzeti iz njenega predloga, očita sodišču druge stopnje domnevno napačno štetje pritožbenega roka, ki je botrovalo zavrženju njene pritožbe. V tem primeru ne gre za pisno ali računsko pomoto, niti za oblikovno pomanjkljivost sklepa. Presoja pravočasnosti pritožbe je del njenega predhodnega preizkusa. Če sodišče pri tej presoji zagreši napako, gre za procesno ali materialno kršitev, ki jo je mogoče odpraviti le v postopku s pravnimi sredstvi, medtem ko je sodišče samo ne sme popraviti. Popravni sklep namreč ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe.

Po navedenem je bilo treba toženkin predlog za popravo sklepa zavrniti.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih pri Višjem sodišču v Ljubljani. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožbo je treba vložiti v izvirniku. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (5. odstavek 98. člena ZPP).