Jedro

Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje je oblikovalen in ne ugotovitven. Če je namreč med strankama spor o tem, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - takšen je tudi konkreteni primer, zgolj enostranska zahteva prizadete stranke, naj se pogodba razveljavi, še ne zadostuje za razveljavitev pogodbe (1. odst. 112. čl. ZOR). Oblikovalna tožba pa ni vsebovana v dajatveni, saj s prvo tožnik uveljavlja spremembo in ne zgolj ugotovitev obstoječega pravnega razmerja.

Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odst. 113. čl. ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto (oz.prevaro) sklicuje. Pravico do prilagoditve pogodbe pričakovanjem nasprotne stranke ima tista pogodbena stranka, ki ni bila v zmoti (4. odst. 61. čl. ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 384.836,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani sodbi tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi. V reviziji se sklicuje na pritožbene trditve. Sodiščema očita, da nista pravilno uporabili 210. čl. ZOR. Če je namreč kaj neupravičeno pridobljeno, je to potrebno vrniti. Pravila o posledicah izpodbojnih in ničnih pogodb ne zanikajo splošnih načel o neopravičeni pridobitvi. Pri tem se sklicuje na sodno odločbo Vrhovnega sodišča Črne gore Pž 68/79 z dne 13.5.1980, objavljeno v Pregledu sodne prakse in literature, Obligacijska razmerja, Splošni del, na strani 177: "Znesek, ki je pridobljen s prodajo deviz po višjem tečaju od veljavnega, predstavlja neopravičeno pridobitev." Poudarja, da je pravilno stališče, da tožbeni zahtevek vsebuje tudi zahtevek za razveljavitev pogodbe. Pri tem se sklicuje na razlago prof. Juharta, po kateri ugotovitvena tožba nima smisla, če je možna dajatvena. Sicer pa izraža stališče, da bi tožeča stranka želela sicer posel vzdržati v veljavi in zato zahteva le presežek. Nadalje zatrjuje, da so bili pogoji za prodajo deviz dovolj jasni, da je bila iz njih razvidna prava volja tožeče stranke ter poudarja, da je toženec vedel za zmoto tožnice. Njegovo ravnanje je zato še posebej zavržno. Opisuje še, zakaj se je odločila za odkup deviz od svojih delavcev.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje je oblikovalen in ne ugotovitven. Če je namreč med strankama spor o tem, ali so podani razlogi za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje - takšen je tudi konkreteni primer, zgolj enostranska zahteva prizadete stranke, naj se pogodba razveljavi, še ne zadostuje za razveljavitev pogodbe (1. odst. 112. čl. ZOR). Oblikovalna tožba pa ni vsebovana v dajatveni, saj s prvo tožnik uveljavlja spremembo in ne zgolj ugotovitev obstoječega pravnega razmerja.

Tožeča stranka zatrjuje, da je tožencu odkupila 58.616.000,00 LIT po nepravilno izračunanem tečaju. Zatrjuje tedaj, da je s tožencem sklenila pogodbo o nakupu LIT po tečaju, ki ga je sama, sicer nepravilno, izračunala. Ne zahteva pa razveljavitve te pogodbe, temveč uveljavlja le plačilo razlike med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi ga toženec dobil, če bi se upošteval "pravilni" tečaj. Ker izpodbojne pogodbe, če je med strankama spor o razlogu izpodbojnosti, veljajo vse dokler se s konstitutivno sodbo ne razveljavijo, sporna pogodba med pravdnima strankama še vedno velja. Ali drugače, izplačilo tožeče stranke tožencu, vključno z uveljavljanim zneskom, temelji na veljavnem pravnem naslovu. Zato obogatitveni tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen (prim. 1. odst. 113. čl. in 1. odst. 210. čl. ZOR). Odločitvi sodišč sta tedaj pravilni.

Temu ni odveč dodati, da je posledica razveljavitve pogodbe, vrnitev že izpolnjenega (1. odst. 113. čl. ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto (oz.prevaro) sklicuje. Pravico do prilagoditve pogodbe pričakovanjem nasprotne stranke ima vendar tista pogodbena stranka, ki ni bila v zmoti (4. odst. 61. čl. ZOR). Prav prilagoditev pogodbe pa tožeča stranka v tej pravdi s postavljenim tožbenim zahtevkom zasleduje, saj uveljavlja le plačilo razlike med izplačanim zneskom in zneskom, ki bi ga toženec ob upoštevanju "pravilnega" tečaja smel dobiti. Končno revizijsko sodišče še pojasnjuje, da konkretnega primera ni moč enačiti s primerom, na katerega se revidentka sklicuje v reviziji. Razlikovati je namreč potrebno med pomoto pri izračunu končnega zneska na podlagi veljavnega - uradnega (objavljena sodna odločba je iz leta 1980 Đ) - tečaja in zmoto pri opredeljevanju samega tečaja, t.j. cene kot bistvene sestavine pogodbe o odkupu deviz.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. čl. ZPP).