Jedro

Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da so se življenjske razmere pri obeh starših, ki se jim je deklica morala prilagoditi, od sklenitve prvotnega dogovora o varstvu in vzgoji tako spremenile, da upravičujejo poseg v pravnomočno sodno odločbo. Še posebej, ker ob njeni izdaji sodišče ni posebej presojalo razmer na strani staršev, temveč je zgolj ocenilo, da njun dogovor ni v nasprotju z otrokovimi koristmi. V tem postopku pa je podrobno ugotavljalo njune starševske sposobnosti in razloge za izraženo željo deklice, za katero je ocenilo, da je pristna in skladna z njenimi občutki. Ker bi ureditev, ki bi to željo spoštovala, po oceni izvedenke bila deklici v korist, pritožbeno sodišče ocenjuje, da jo je kot spremenjeno okoliščin treba pravilno ovrednotiti in ji pripisati večji pomen, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep glede odločitve o zavrnitvi spremembe sklepa Okrožnega sodišča v Kranju N 315/2017 s 14. 2. 2018 o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo ter določitvi stalnega prebivališča tako spremeni, da se mld. A. A., rojena ... 2015, zaupa v vzgojo in varstvo očetu B. A. ter je njeno stalno prebivališče na naslovu D. V preostalem delu glede ureditve stikov, plačila preživnine ter stroškov postopka se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za spremembo sklepa Okrožnega sodišča v ... N 000/2017 s 14. 2. 2018, s katerim je bila mladoletna hči udeležencev zaupana v vzgojo in varstvo materi, oče pa je z njo izvajal stike in plačeval preživnino. Ugotovilo je, da predlagatelj ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo, tako da bi sodišče hči zaupalo njemu ter posledično spremenilo ureditev stikov in preživnine. Odločilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče na obravnavi opravi informativni razgovor z mld. A. A. in predlogu ugodi, oziroma podredno, da zadevo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni presojalo vseh dokazov v postopku. Sodna poravnava, na kateri temelji dosedanja ureditev, nima obrazložitve, v postopku pa niso bile ugotovljene razmere, v katerih je otrok takrat živel. Zato iz odločitve ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je sodišče ugotovilo, da se razmere niso bistveno spremenile, in katera okoliščina pretehta ustavnopravno vrednoto spoštovanja pravnomočne sodne odločbe nad ugotovljeno koristjo otroka, ki je skladna z njegovo željo. Predlog je podal zaradi stopnjujoče stiske, ki jo je hči izražala ob prehodu k materi po zaključku stika. Sodišče njegovim trditvam ni sledilo, pri čemer je spregledalo zapisnik CSD z 2. 9. 2020, v katerem je nasprotna udeleženka te težave potrdila. Deklica ima rada oba starša, le da je na mamo navezana negotovo, na očeta pa varno. Izvedenka je ugotovila, da bi bila sprememba zaupanja otroka očetu deklici najverjetneje v korist. Potrdila je tudi, da je hčerkina želja, da bi živela pri njem, resnična, iskrena in pristna, ter pojasnila razloge zanjo. Da bi bila sprememba zaupanja v varstvo in vzgojo deklici v korist, je potrdila tudi psihologinja pri CSD v mnenju s 1. 10. 2021, v katerem je ocenila, da je deklica kljub svoji starosti razumela pomen izražanja lastne volje. A. A. želja je bila nadalje izražena v razgovoru na CSD 13. 10. 2023, kar pomeni, da gre za kontinuirano izražanje mnenja, ki se s starostjo ne spreminja, in ne le za trenutni navdih.

Predlagatelj graja dokazno oceno izpovedi nasprotne udeleženke, saj ni opravljena s primerjavo ostalih dokazov v spisu. Namigovanja, da naj bi bila za stisko hčere odgovorna njegova mati, ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem C. A. Izvedenka je potrdila, da je oče na A. A. željo vplival le posredno, s tem ko se je z njo dobro povezal in ker se pri njem varno počuti. Trditve matere o dekličini želji, da želi živeti pri njej, ni potrdil noben dokaz. Nepravilen je zaključek, da stiki potekajo brez težav, saj se v telefonski obliki ne izvajajo, kot je bilo dogovorjeno. Predlagatelj v nadaljevanju izpostavlja skrb za hči glede na materine osebnostne lastnosti, nudizem njenega partnerja ter izraženo mnenje, da je deklica predebela, kar bi lahko vplivalo na njeno samopodobo in psihofizično zdravje.

3.Po izteku pritožbenega roka je predlagatelj vložil dopolnitev pritožbe.

4.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila, vložila pa je odgovor na dopolnitev pritožbe.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je predlagatelj dopolnitev pritožbe z 9. 9. 2024 vložil po izteku 30 dnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ker je nasprotna udeleženka dopolnitvi nasprotovala in ne gre za primer iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1, pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni upoštevalo. Potek pritožbenega roka namreč za stranko pomeni prekluzijo, zato ne more več dopolnjevati svojih pritožbenih navedb.

7.Udeleženca sta starša deklice A. A., rojene ... 2015. Ob razpadu partnerske zveze, ko je bila hči stara dve leti in pol, sta pred Okrožnim sodiščem v ... sklenila dogovor o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi, stikih in preživnini, ki ga je sodišče povzelo v sklepu N 000/2017 s 14. 2. 2018. Predlagatelj v tem postopku izkazuje, da so se od izdaje omenjenega sklepa razmere na strani udeležencev bistveno spremenile, tako da dosedanja odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo hčerki ni več v korist, zato predlaga njeno spremembo. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je bilo pridobljeno tudi izvedeniško mnenje izvedenke klinične psihologije, je sodišče predlog zavrnilo. Presodilo je, da ni posebej utemeljenih okoliščin, ki bi terjale poseg v pravnomočno sodno odločbo.

8.Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve sklepa ne izhaja primerjava razmer od izdaje prvotnega sklepa v letu 2018 do izdaje izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so se te nedvomno spremenile, saj sta oba starša vzpostavila novi partnerski zvezi, v katerih so se rodili otroci. Tako se je morala A. A. prilagoditi spremenjeni dinamiki v obeh družinah, pri čemer je po strokovni oceni izvedenke vzpostavila toplejše in trdnejše vezi z očetovo partnerko kot z materinim partnerjem. Prav tako je bolje sprejela polsestro E. po očetovi strani, medtem ko je odnos s polsestro F., mamino mlajšo hčerko, konfliktnejši1. Izvedenka je ugotovila, da je deklica na očeta varno navezana, na mati pa negotovo, saj jo doživlja kot bolj odsotno. Pri očetu je zanjo bolje poskrbljeno glede strukture, rutine in predvidljivosti, kar sicer ne pomeni, da mati nima dovolj dobrih starševskih kapacitet. Starša sta značajsko različna in ju tako dojema tudi njuna hči.

9.V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je deklica večkrat izrazila željo, da bi živela pri očetu, kar po oceni izvedenke predstavlja njeno resnično in pristno voljo, ki ni posledica očetove manipulacije. Kot pravilno opozarja pritožnik, je deklica enako željo večkrat izrazila tudi v razgovorih pri psihologinji CSD, nazadnje v starosti 8 let, torej gre za kontinuirano željo in ne le za enkraten vzgib v odvisnosti od trenutnega razpoloženja.

10.Obravnavani postopek se je pričel v letu 2020, ko je bila A. A. stara 5 let, v času zadnje glavne obravnave pa je skoraj napolnila 9 let. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na ves čas enako izraženo željo, da bi živela z očetom, sodišče prve stopnje tej okoliščini ni pripisalo ustrezne teže. Še posebej, ker je bilo ugotovljeno, da ima takšna želja deklice podlago v bolj varni navezanosti na očeta v primerjavi z negotovo navezanostjo na mamo, zato bi bila sprememba odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo po oceni izvedenke deklici najverjetneje v korist. Tudi izražena želja otroka, ki se je sprva odražala zgolj preko težav ob prehodih s stikov od očeta k materi, nato pa je bila večkrat jasno artikulirana2, po sodni praksi predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki lahko narekuje poseg v pravnomočno odločbo3. Pri tem mora sodišče upoštevati, da je razmerje med otrokom in starši živo in se razvija, zato se sčasoma lahko pokaže, da je pravni okvir, v katerem se odvija, treba prilagoditi. Sodišče pri tem ne sme biti izrazito zadržano, temveč mora biti presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja ureditve zaupanja v varstvo in vzgojo ter stikov, osredotočena na korist otroka4.

11.Po osmem odstavku 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih med otrokom in starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno zaključuje, da so se življenjske razmere pri obeh starših, ki se jim je deklica morala prilagoditi, od sklenitve prvotnega dogovora o varstvu in vzgoji tako spremenile, da upravičujejo poseg v pravnomočno sodno odločbo. Še posebej, ker ob njeni izdaji sodišče ni posebej presojalo razmer na strani staršev, temveč je zgolj ocenilo, da njun dogovor ni v nasprotju z otrokovimi koristmi. V tem postopku pa je podrobno ugotavljalo njune starševske sposobnosti in razloge za izraženo željo deklice, za katero je ocenilo, da je pristna in skladna z njenimi občutki. Ker bi ureditev, ki bi to željo spoštovala, po oceni izvedenke bila deklici v korist5, pritožbeno sodišče ocenjuje, da jo je kot spremenjeno okoliščin treba pravilno ovrednotiti in ji pripisati večji pomen, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi v delu glede zaupanja otroka v vzgojo in varstvo ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo, tako da je deklico zaupalo v vzgojo in varstvo očetu in posledično spremenilo tudi naslov stalnega prebivališča (358. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ob tem se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki za sprejem odločitve niso bile bistvenega pomena (360. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Pritožbeno sodišče pred odločitvijo ni izvedlo ponovnega razgovora z mld. A. A., saj ne dvomi v njene dosedanje izjave, podane psihologinji pri CSD in sodni izvedenki. Vsak dodaten razgovor bi deklico ponovno opominjal na neurejene odnose med staršema ter sprožal neprijetne občutke, kar zagotovo predstavlja stresno okoliščino, ki neugodno vpliva na njeno počutje ter jo psihično bremeni.

14.V preostalem delu je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sprememba odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo namreč terja novo ureditev stikov in preživljanja. Ker sodišče v izpodbijanem sklepu o tem še ni odločalo, bi pritožbeno sodišče nadomestilo postopek pred sodiščem prve stopnje ter prvič obravnavalo širši sklop dejstev, s čimer bi udeležencema odvzelo pravico do pritožbe (355. člen ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje, če med udeležencema ne bo prišlo do dogovora, najprej uredi stike z mamo v čim širšem obsegu, ki ga dopušča oddaljenost med bivališčema obeh udeležencev, upoštevajoč koristi otroka in njune interese, nato pa ugotovi preživninske potrebe upravičenke in zmožnosti obeh staršev ter odloči o primerni preživnini.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 33, 33/3 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.