Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cpg 352/94

ECLI:SI:VSLJ:1995:CPG.352.94 Gospodarski oddelek

naročilo komisija obveznost prevzemnika naročila in komisionarja proti tretjim
Višje sodišče v Ljubljani
15. november 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Komisionar sklepa posle s tretjimi v svojem imenu, zato on stopi v zavezo po pogodbi, ki jo je sklenil za račun komitenta. Za prevzemnika naročila pa je od tega, ali je tudi zastopnik naročnika ali ne, odvisno, ali stopi v tako pogodbeno zavezo ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev posojila po dveh posojilnih pogodbah, plačilo odškodnine in ugotovitev ničnosti ene od obeh pogodb (I. točka izreka prvostopne odločbe). Zaradi umika tožbe je postopek v tem delu ustavilo (II.

točka izreka prvostopne odločbe). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženima strankama povrniti pravdne stroške (III. točka izreka prvostopne odločbe).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da je obravnavani posojilni pogodbi sklenila DO K. v svojem imenu. Zato so po njenem mnenju za vrnitev posojila odgovorne vse nekdanje temeljne organizacije v njeni sestavi. Ker ne obstoji več niti navedena delovna organizacija niti temeljne organizacije, so za plačilo odgovorni pravni nasledniki temeljnih organizacij, med katerimi sta tudi toženi stranki.

Pritožba je bila vročena toženima strankama. Prva tožena stranka je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Druga tožena stranka pa na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je kot nesporno ugotovilo, da je DO K. obe posojilni pogodbi sklenila za račun TOZD ATC, ki sta mu bili obe posojili tudi neposredno nakazani.

Po stališču sodišča prve stopnje je tako navedena delovna organizacija nastopala le kot prevzemnik naročila (mandatar) ali kot komisionar, nosilec posla pa je bila omenjena temeljna organizacija, ki je bila zavezana k vrnitvi posojil. To stališče pa je materialnopravno napačno.

Najprej je treba opozoriti, da ni vseeno, ali je delovna organizacija nastopala kot prevzemnik naročila po 749. členu ZOR ali kot komisionar po 771. členu ZOR. Če je nastopala kot komisionar, potem je že iz določbe 1. odst. 771. člena ZOR razvidno, da je posle za komitenta sklepala v svojem imenu. To pomeni, da je za obveznosti iz pogodb, ki jih je sklenila za račun komitenta, odgovorna ona, ne pa komitent. Če je nastopala kot prevzemnik naročila, pa je od vsebine naročila odvisno, ali je imela tudi zastopniška pooblastila ali ne, torej ali je posle za naročnika sklepala v svojem imenu ali v imenu naročnika (vsakokrat pa seveda za njegov račun). ZOR namreč v določbah o naročilu (nalogu) nima določb o tem, v čigavem imenu nastopa prevzemnik naročila.

Iz ugotovitve, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, da je DO K. pri sklenitvi posojilnih pogodb nastopala kot prevzemnik naročila ali kot komisionar, v vsakem primeru za račun TOZD ATC, torej ni mogoče sklepati, da se s pogodbama ni zavezala za vrnitev posojil. Ker pa je prvostopno sodišče napravilo tak zmoten zaključek (in že zaradi njega zavrnilo tožbeni zahtevek), ni raziskovalo ostalih dejstev, na katerih temelji tožbeni zahtevek tožeče stranke. Iz tega razloga je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP napadeno sodbo skupaj z odločbo o pravdnih stroških razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, v čigavem imenu je DO K. sklenila sporni posojilni pogodbi. Pri tem bo moralo upoštevati takrat veljavne predpise o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo in vlogi delovne organizacije pri sklepanju pogodb za račun temeljnih organizacij. Če bo ugotovilo, da sta bili pogodbi sklenjeni v imenu temeljne organizacije, bo tožbeni zahtevek ponovno zavrnilo, sicer pa bo moralo ugotoviti še vsa ostala odločilna dejstva ter nato odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

O stroških pritožbenega postopka, katerih povrnitev je zahtevala prva tožena stranka, bo glede na določbo 3. odst. 166. člena ZPP odločeno s končno odločbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia