Jedro

Narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati (zlasti, če gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve) nemalokrat zahtevajo take ukrepe, ki se skoraj povsem pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebno, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek nenadomestljive škode.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa (zadnji odstavek izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za začasno odredbo le delno ugodilo in tožencema naložilo, da morata takoj odpreti vrata poslovnega prostora v pritličju stanovanjske hiše v Domžalah in tožnikom omogočiti vstop v poslovne prostore, da očistijo premične stvari v lokalu (šankomate, ledomate, aparate za kuhanje kave in točenje piva, hladilnike itd.) ter zavarujejo ali odnesejo pijačo in živila. Predlog za začasno odredbo je zavrnilo v delu, s katerim tožniki predlagajo izdajo take odredbe, ki bo omogočala uporabo poslovnih prostorov in izvajanje gostinske dejavnosti.

Zoper zavrnilni del sklepa se zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožujejo tožniki in predlagajo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjujejo, da lahko opravljajo gostinsko dejavnost samo v prostorih, ki imajo za to ustrezna dovoljenja, torej na naslovu v Domžalah. Če ne bo mogoče takoj pričeti opravljati gostinske dejavnosti, ne bo mogoče pravočasno prodati zalog pijače in živil. Če lokal dlje časa ne bo obratoval, pa bodo tožniki izgubili stranke in te škode ne bo mogoče nadoknaditi. Obstaja tudi nevarnost, da bo prvi toženec lokal oddal drugemu. Tožnikom nastaja tako ogromna škoda zaradi izgube na zaslužku in zaradi stroškov, ki nastajajo s tem, da so tri osebe (tožnika in delavka Š. M.) brez dohodkov. Kljub temu pa je treba zanje plačevati prispevke. Škodo za izgubljeni zaslužek in za nastale stroške bodo morali tožniki uveljavljati v dolgotrajnem sodnem postopku. Ker lokal ni v lasti prvega toženca, obstaja tudi nevarnost, da toženi stranki sploh nimata zadosti premoženja, da bi tožniki lahko terjatev izterjali. Vendar je škodo mogoče zelo enostavno in učinkovito preprečiti z izdajo predlagane začasne odredbe. Koneckoncev toženima strankama s tako odredbo sploh ne bi nastala škoda.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo v delu, ki se nanaša na uporabo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost, zavrnilo zgolj zato, ker bi se začasna odredba v tem delu pokrivala s tožbenim zahtevkom. Res je, da začasna odredba praviloma ne more izčrpati vsebine pretendirane terjatve, saj bi sicer predstavljala njeno predčasno uveljavitev. Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitve terjatve. Toda nemalokrat (zlasti če gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve) narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, zahtevajo take ukrepe, ki se skoraj povsem pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek nenadomestljive škode. In prav iz tega razloga so upniki predlagali konkretno odredbo. Škodo zaradi izgube obratovanja gostinskega lokala je namreč bržkone mogoče preprečiti le z njegovim obratovanjem. Zato dejstvo, da se predlagana začasna odredba pokriva s tožbenim zahtevkom, v tem primeru ne more biti razlog za zavrnitev predloga.

Ker tako sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je odredba potrebna za preprečitev nastanka nenadomestljive škode (442. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je odredba potrebna za preprečitev nastanka nenadomestljive škode. To pomeni, da bo moralo oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi tožnikom brez odredbe nastala ter ali in kako bi jo bilo mogoče preprečiti ali nadoknaditi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.