Jedro

Tožena stranka mora upoštevati določbo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki pogojuje izvensodno reševanje spornih razmerij z ustreznimi pogoji po zakonu (kot npr. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah), zato zgolj sklicevanje na dopis zavarovalnice, ki v odklonitvi odškodninskega zahtevka za škodni dogodek navaja možnost vložitve pritožbe na njihovo pritožbeno komisijo, ne zadostuje za preizkus pravilnosti odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1311/2013 z dne 6. 8. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1311/2013/12 z dne 6. 8. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja z dne 3. 7. 2013 prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve odškodninskega tožbe zaradi škodnega dogodka z dne 26. 2. 2013. Navaja določbo četrtega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki izrecno določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, najprej prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so zato zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Poškodovan je bil v prometni nesreči, ko je kot voznik osebnega vozila pri zavijanju zapeljal preblizu nasproti vozečega vozila in tako z zadnjim levim blatnikom zadel v levi bok udeleženega vozila. Ob trku je udaril z roko ob ohišje avtomobila in si poškodoval levo zapestje. Nosil je 10 dni opornico. Zavarovalnica B. d.d. je prosilčev zahtevek zavrnila z obrazložitvijo, da prosilec ob škodnem dogodku ni mogel utrpeti telesne poškodbe, kot jih navaja, saj sile, ki so v tem primeru delovale na telo prosilca, niso mogle biti takšne, da bi povzročile zatrjevano poškodbo in posledice pri vozniku vozila. Zoper odločitev se lahko pritoži na Pritožbeno komisijo Zavarovalnice B. v roku 30 dni od prejema odločitve. Ker pa prosilec te pritožbe ni vložil, tožena stranka zaključuje, da si ni dovolj prizadeval za izvensodno rešitev spornega razmerja v smislu določila četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, najprej prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so zato zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu in se v nadaljevanju sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča RS.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zavarovalnica prosilcu sicer sporočila, da lahko vloži pritožbo na pritožbeno komisijo, vendar pa je s tem, ko je navedla, da je pripravljena neutemeljenost zahtevka dokazovati tudi z izvedencem, že zanikala vsako možnost uspeha v postopku pred zavarovalnico. Stroški pritožbe bi bili povezani z odvetniškimi stroški, ki pa jih zavarovalnica ne povrne. S takšnim stališčem je bilo prosilcu vzeta možnost dostopa do sodišča in s tem poseženo v njegove ustavne pravice. Sodni primer, ki ga navaja tožena stranka v obrazložitvi zavrnitve predloga, se nanaša na situacijo, ko je vlagatelj vložil prošnjo za BPP, še preden je prejel odgovor od zavarovalnice. Kot izhaja iz obrazložitve, ni pojasnil razlogov, zaradi katerih mu je zavrnila zahtevek. Ne gre za isto situacijo. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, in da se mu povrne stroške tega postopka. Prosi tudi za taksno oprostitev, ker nima sredstev iz katerih bi lahko poravnal sodno takso.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnila. Kot razlog odločitve je navedla, da tožnik ni izkoristil možnosti vložitve Pritožbe na pritožbeno komisijo Zavarovalnice B. d.d. v roku 30 dni od prejema odločitve, ko je dobil njen dopis, da njegov odškodninski zahtevek kot neutemeljen zavrača. S tem si ni prizadeval za izvensodno rešitev spora, kot to določba četrti odstavek 1. člena ZBPP.

6. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa v 1. členu v prvem odstavku, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Nadaljnji četrti odstavek tega člena določa, da vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Po presoji sodišča je tožena stranka preuranjeno odločila, da tožnik ni izkoristil vseh možnosti, da se sporno razmerje razreši izvensodno oziroma razlogov za odklonilno odločitev ni dovolj utemeljila. Zakonsko dejansko stanje četrtega odstavka 1. člena ZBPP določa izvensodno prizadevanje za rešitev spornega razmerja, vendar pa morajo biti za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Tožena stranka ni navedla, katera zakonska določba je tista, ki daje takšno izvensodno možnost, ker zgolj navedba, da je imel tožnik možnost, da se pritoži na Pritožbeno komisijo Zavarovalnice B. d.d., ni dovolj za sprejeto odločitev. Tožena stranka mora upoštevati določbo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki pogojuje izvensodno reševanje spornih razmerij z ustreznimi pogoji po zakonu (kot npr. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah), zato zgolj sklicevanje na dopis Zavarovalnice B. d.d., ki v odklonitvi odškodninskega zahtevka za škodni dogodek, navaja možnost vložitve pritožbe na njihovo pritožbeno komisijo, ne zadostuje za preizkus pravilnosti odločitve. Sklicevanje tožene stranke na sodno prakso Upravnega sodišča RS, v obravnavanem primeru ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča, ker gre za drugačno dejansko in pravno stanje.

7. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1), ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in je zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

8. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV.