Jedro

Tožnica je s tožbo zahtevala vrnitev preostanka plačanega dela kupnine na podlagi razveljavitvene pogodbe, ne da bi v tožbi zatrjevala tudi izpolnitev okoliščin, z nastopom katerih je bila pogojevana obveznost vračila tožene stranke in s tem izkazana dospelost vtoževane terjatve. To pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ni izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka ter da je na podlagi takih dejstev izdana obsodilna zamudna sodba izdana v nasprotju z določbo 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje (prvi odstavek in ustrezni del odločitve o stroških postopka iz tretjega odstavka izreka drugostopenjske odločbe) in zamudna sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu pod 1. točko njenega izreka se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 23. 3. 2005 izdano zamudno sodbo pretežno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora tožnici plačati 2.881.320 tedanjih SIT (zdaj 12.023,54 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 2004 dalje do plačila, s 30. 5. 2005 izdanim sklepom pa je zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo toženkino pritožbo zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje in slednjo potrdilo, s sklepom pa je ugodilo toženkini pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje po predhodni obligatorni izvedbi naroka).

Zoper sodbo sodišča druge stopnje o potrditvi zamudne sodbe sodišča prve stopnje je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je bila prvostopenjska sodba izdana v nasprotju s 3. in 4. točko prvega odstavka 318. člena istega zakona, zaradi kršitve določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v postopku pred sodiščem druge stopnje, ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo nasprotja med tožbenimi trditvami o zapadlosti vtoževane terjatve in tožbi priloženo Pogodbo o razveljavitvi (predhodne) kupoprodajne pogodbe ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišči prve in druge stopnje nista presojali tožbenega zahtevka z vidika vsebine dogovora iz 3. člena pravkar navedene razveljavitvene pogodbe, po kateri je bila dospelost vtoževane terjatve tožnice pogojena z overovitvijo njenega podpisa in izdajo odločbe RUJP, s čimer naj ne bi upoštevali določb 17. in 20. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Toženka predlaga spremembo obsodilne pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve (eventuelno druge) stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB in št. 45/2008) je bil izvod revizije poslan tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

V zvezi z revizijsko problematiziranim vprašanjem obstoja pogojev za izdajo zamudne sodbe iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP so pomembna v tožbi tožnice navedena dejstva, da se je tožena stranka s pogodbo o razveljavitvi (predhodno sklenjene) kupoprodajne pogodbe zavezala vrniti tožnici s tožbo v tem postopku terjani preostanek prejetega zneska dela kupnine po tem, ko bo tožnica overila svoj podpis na razveljavitveni pogodbi oziroma po izdaji odločbe s strani RUJP ter da je tožnica s tožbo zahtevala vrnitev preostanka plačanega dela kupnine na podlagi te razveljavitvene pogodbe, ne da bi v tožbi zatrjevala tudi izpolnitev okoliščin, z nastopom katerih je bila pogojevana obveznost vračila tožene stranke in s tem izkazana dospelost vtoževane terjatve (ki tudi ni potrjena s tožbi priloženo dokazno listino, temveč nasprotno). To pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ni izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka ter da je na podlagi takih dejstev izdana obsodilna zamudna sodba izdana v nasprotju z določbo 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, kar ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona, perpetuirano (spričo potrditve take sodbe) tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje. Pri tem je brez slehernega pomena sklicevanje sodišča druge stopnje v razlogih izpodbijane sodbe na trditve v tožbi o tožničinem večkratnem pozivanju toženke k plačilu vtoževanega zneska, saj pozivanje k plačilu nima učinka dospelosti terjatve, ki mu ga zmotno pripisuje sodišče druge stopnje, enako pa velja tudi za sklicevanje sodišča druge stopnje na določbe 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, saj sta se pravdni stranki o realizaciji učinkov (sporazumno) razdrte pogodbe dogovorili z novo pogodbo. Podan je torej utemeljeno uveljavljan revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, kar je na podlagi določbe prvega odstavka 379. člena istega zakona narekovalo razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V zvezi z revizijskim predlogom toženke, ki se primarno zavzema za spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka na podlagi tretjega odstavka 318. člena ZPP, je treba še pojasniti, da bi zaradi nesklepčnosti tožbe načelno sicer bila možna izdaja negativne zamudne sodbe, vendar le pod pogojem, da so se vsi formalni pogoji za izdajo zamudne sodbe (negativne ali pozitivne) sploh stekli. Presoja o tem pa ni možna, dokler o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni odločeno - za kar gre v obravnavanem primeru.

Izrek o toženkinih stroških postopka z revizijo temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.