Jedro

Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče je tožencu že v prejšnjih dveh sklepih pojasnilo, da zgolj nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. To je toženec tudi storil in je bil njegov predlog zavrnjen. Ta odločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru pa ne more vzbuditi objektivnega dvoma v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženec je vložil že tretji predlog za delegacijo pristojnosti v tej zadevi ter predlog za izločitev vrhovnih sodnikov dr. Mateje Končina Peternel, Vladimirja Horvata in Katarine Parazajda, ter ponoven predlog za izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru in predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Podpredsednica Vrhovnega sodišča je s sklepom Su 520/2025 z dne 5. 5. 2025 njegov predlog za izločitev vrhovnih sodnikov zavrnila.

2.V predlogu za delegacijo pristojnosti toženec navaja, da je v tej zadevi sodnica Alenka Zadravec sama podala predlog za izločitev, predsednica sodišča pa njenemu predlogu ni ugodila. S tem ni zagotovila videza nepristranskosti, kar pomeni da Okrožno sodišče v Mariboru tožencu krši ustavno pravico do poštenega sojenja. Navaja, da gre za višjo sodnico, ki ima poznanstvo s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru in je zato okrnjen videz nepristranskosti celotnega mariborskega sodišča.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodna praksa med druge tehtne razloge najpogosteje uvršča dvom v nepristranskost sojenja. Ta je podan, če je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

5.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče je tožencu že v prejšnjih dveh sklepih pojasnilo, da zgolj nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. To je toženec tudi storil in je bil njegov predlog zavrnjen. Ta odločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru pa ne more vzbuditi objektivnega dvoma v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča.

6.Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

---.---

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.