22. 11. 2017

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Gudrun Schreiner, Republika Avstrija, in drugi, ki jih vse zastopa Slavka Gabrovec-Junger, odvetnica na Ptuju, na seji 22. novembra 2017

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 752/2015 z dne 12. 4. 2016 se sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 202/2016 z dne 31. 8. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile pravnemu predniku pritožnikov podržavljene na podlagi Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 – Odlok AVNOJ). Tudi po presoji sodišča pravni prednik pritožnika skladno z drugim odstavkom 10. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – v nadaljevanju ZDen) ni upravičen do denacionalizacije, ker je imel za odvzeto premoženje pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije na podlagi Pogodbe o poravnavi škode izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj s socialnega področja (t. i. Finančna in izravnalna pogodba – v nadaljevanju FIP), ki sta jo 27. 11. 1961 sklenili Zvezna republika Nemčija (v nadaljevanju ZR Nemčija) in Republika Avstrija, ter zakonov, ki jih je na podlagi te pogodbe sprejela Republika Avstrija (v nadaljevanju izvedbeni predpisi). Sklicujoč na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi št. X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, je Upravno sodišče navedlo, da za presojo z vidika drugega odstavka 10. člena ZDen ni pomembno, ali je mirovno oziroma mednarodno pogodbo v smislu navedene zakonske določbe sklenila FLRJ oziroma SFRJ (nekdanja Jugoslavija), temveč je bistveno, da so imele osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno v smislu določb ZDen, na njeni podlagi možnost pridobiti odškodnino od tuje države. Tako podlago po oceni sodišča pomeni tudi FIP. Za presojo, da je imela oseba na njeni podlagi pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije, zadošča že, da je spadala v krog oseb, ki so bile v prilogah FIP določene kot upravičenci do odškodnine. Po mnenju sodišča je imel upravni organ v podatkih, zbranih v konkretnem postopku, dovolj podlage za ugotovitev, da je prednik pritožnikov (nekdanji lastnik podržavljenega premoženja) spadal v krog teh oseb, s tem pa tudi za zaključek, da je imel pravico dobiti odškodnino na podlagi FIP in izvedbenih predpisov. Dodalo je še, da potrdila tujih državnih organov, ki so jih predložili pritožniki in ki naj bi dokazovala, da njihov pravni prednik ni imel pravice dobiti odškodnine od Republike Avstrije, upravnega organa ne zavezujejo. Saj o tem, ali je imela oseba pravico dobiti odškodnino od tuje države, odločajo organi, pristojni za denacionalizacijo, neposredno z razlago mednarodnega prava, torej brez dokazovanja tujega prava in priznavanja tujih sodnih odločb.

2.Vrhovno sodišče je revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča kot nedovoljeno zavrglo, ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije iz 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) niso izpolnjeni. Po stališču Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za zadevo, v kateri bi šlo za odločitev o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Uveljavljanega pomembnega pravnega vprašanja, kot pogoja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa po oceni Vrhovnega sodišča pritožniki niso opredelili.

3.Pritožniki izpodbijajo obe sodni odločbi. Zatrjujejo kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave ter 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Menijo, da so z navedbo vrednosti podržavljenih nepremičnin izpolnili trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti z ZUS-1 določenega vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, natančno pa naj bi tudi pojasnili, zakaj nosilno stališče sodbe Upravnega sodišča o upoštevnosti FIP in izvedbenih predpisov kot pravne podlage v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen odstopa od uveljavljenih stališč upravnosodne prakse. Pritožniki navajajo, da je stališče, na katerem temelji sodba Upravnega sodišča, po katerem FIP in izvedbeni predpisi pomenijo upoštevno pravno podlago v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen in s tem podlago za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, Vrhovno sodišče sprejelo šele v sodbi št. X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014. Če naj bi ti pravni akti res pomenili pravno podlago za presojo, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, bi bili na njihovi podlagi zavrnjeni že številni zahtevki za vrnitev premoženja oseb nemške narodnosti, ki so se po vojni odselile v Republiko Avstrijo ali v ZR Nemčijo, kar pa naj iz dotedanje upravnosodne prakse ne bi izhajalo. Pritožniki menijo, da potek časa (več kot dvajset let po uveljavitvi ZDen) ali pomanjkanje denarja za plačilo odškodnin v obveznicah kot oblike denacionalizacije ne moreta biti ustavno dopustna razloga za spremembo stališč sodne prakse in s tem za različno obravnavo upravičencev, o katerih zahtevkih do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno, v primerjavi z upravičenci, ki jim je bilo premoženje vrnjeno pred uveljavitvijo izpodbijanega pravnega stališča. Upravno sodišče naj bi izpodbijano odločitev utemeljilo na napačni razlagi, da FIP in izvedbeni predpisi urejajo odškodnino za odvzeto premoženje. Zato pritožniki menijo, da razlaga, po kateri navedeni pravni akti pomenijo pravno podlago v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, z vidika te zakonske določbe ni sprejemljiva. V zvezi s tem kot sporno še posebej izpostavljajo stališče Upravnega sodišča, da za presojo o obstoju pravice dobiti odškodnino v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen zadošča, da je po tujem pravu obstajala (le načelna) pravica do odškodnine za odvzeto premoženje. Pritožniki Ustavnemu sodišču predlagajo, naj njihovi ustavni pritožbi ugodi in izpodbijani sodni odločbi razveljavi.

4.Senat je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejel v obravnavo (1. točka izreka).

5.Senat ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (2. točka izreka).

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Vertrag zwischen der Republik Österreich und der Bundesrepublik Deutschland zur Regelung von Schäden der Vertriebenen, Umsiedler und Verfolgten, über weitere finanzielle Fragen und Fragen aus dem sozialen Bereich (Finanz- und Ausgleichsvertrag, BGBl, št. 76/62).

[2]Sodišče se v zvezi s tem sklicuje na Zakon o razširitvi področja uporabe Zakona o povračilu škode zaradi okupacije z dne 13. junija 1962 (Erweiterung des Anwendungsbereiches des Besatzungsschäden- und des Kriegs- und Verfolgungssachschädengesetz, BGBl, št. 176/62), Zakon o povrnitvi škode preseljencem in pregnancem z dne 13. junija 1962 (Umsiedler- und Vertreibenen- Entschädigungsgesetz, BGBl, št. 177/62) in Zakon o prijavi premoženjskih škod, ki so nastale zaradi razselitve ali izgona z dne 14. decembra 1961 (Anmeldegesetz, BGBl, št. 12/62).

12. 12. 2017

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Gudrun Schreiner, Republika Avstrija, in drugih, ki jih vse zastopa Slavka Gabrovec-Junger, odvetnica na Ptuju, na seji 12. decembra 2017

odločil:

Sodba Upravnega sodišča št. I U 752/2015 z dne 12. 4. 2016 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile podržavljene pravnemu predniku pritožnikov. Tudi po presoji sodišča pravni prednik pritožnikov skladno z drugim odstavkom 10. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – v nadaljevanju ZDen) ni upravičen do denacionalizacije, ker je imel za odvzeto premoženje pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije na podlagi Pogodbe o poravnavi škode izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj s socialnega področja (t. i. Finančna in izravnalna pogodba – v nadaljevanju FIP), ki sta jo 27. 11. 1961 sklenili Zvezna republika Nemčija (v nadaljevanju ZR Nemčija) in Republika Avstrija, ter zakonov, ki jih je na podlagi te pogodbe sprejela Republika Avstrija (v nadaljevanju izvedbeni predpisi). Sklicujoč na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi št. X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, je Upravno sodišče navedlo, da za presojo z vidika drugega odstavka 10. člena ZDen ni pomembno, ali je mirovno oziroma mednarodno pogodbo v smislu navedene zakonske določbe sklenila FLRJ oziroma SFRJ (nekdanja Jugoslavija), temveč je bistveno, da so imele osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno v smislu določb ZDen, na njeni podlagi možnost pridobiti odškodnino od tuje države. Tako podlago po oceni sodišča pomeni tudi FIP. Za presojo, da je imela oseba na njeni podlagi pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije, zadošča že, da je spadala v krog oseb, ki so bile v prilogah FIP določene kot upravičenci do odškodnine. Po mnenju sodišča je imel upravni organ v podatkih, zbranih v konkretnem postopku, dovolj podlage za ugotovitev, da je prednik pritožnikov (nekdanji lastnik podržavljenega premoženja) spadal v krog teh oseb, s tem pa tudi za zaključek, da je imel pravico dobiti odškodnino na podlagi FIP in izvedbenih predpisov. Zoper sodbo Upravnega sodišča so pritožniki vložili revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

2.Pritožniki izpodbijajo obe sodni odločbi. Zatrjujejo kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave ter 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pritožniki navajajo, da je stališče, na katerem temelji sodba Upravnega sodišča, po katerem FIP in izvedbeni predpisi pomenijo upoštevno pravno podlago v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen in s tem podlago za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, Vrhovno sodišče sprejelo šele v sodbi št. X Ips 85/2013. Če naj bi ti pravni akti res pomenili pravno podlago za presojo, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, bi bili na njihovi podlagi zavrnjeni že številni zahtevki za vrnitev premoženja oseb nemške narodnosti, ki so se po vojni odselile v Republiko Avstrijo ali v ZR Nemčijo, kar pa naj iz dotedanje upravnosodne prakse ne bi izhajalo. Pritožniki menijo, da potek časa (več kot dvajset let po uveljavitvi ZDen) ali pomanjkanje denarja za plačilo odškodnin v obveznicah kot oblike denacionalizacije ne moreta biti ustavno dopustna razloga za spremembo stališč sodne prakse in s tem za različno obravnavo upravičencev, o katerih zahtevkih do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno, v primerjavi z upravičenci, ki jim je bilo premoženje vrnjeno pred uveljavitvijo izpodbijanega pravnega stališča. Upravno sodišče naj bi izpodbijano odločitev utemeljilo na napačni razlagi, da FIP in izvedbeni predpisi urejajo odškodnino za odvzeto premoženje. Zato pritožniki menijo, da razlaga, po kateri navedeni pravni akti pomenijo pravno podlago v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, z vidika te zakonske določbe ni sprejemljiva. V zvezi s tem kot sporno še posebej izpostavljajo stališče Upravnega sodišča, da za presojo o obstoju pravice dobiti odškodnino v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen zadošča, da je po tujem pravu obstajala (le načelna) pravica do odškodnine za odvzeto premoženje.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-931/16 z dne 21. 11. 2017 ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O tem je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obvestil Upravno sodišče in upravni organ.

B.

4.Pritožniki med drugim izpodbijajo stališče, po katerem za izključitev iz denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen zadošča že, da je imela oseba, ki uveljavlja upravičenja na podlagi ZDen, v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje. Zatrjujejo, da jim je bila s tako razlago, ki jim v nasprotju z navedeno zakonsko določbo odreka pravico do denacionalizacije, kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

5.Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo z odločbo št. Up-282/15 z dne 5. 10. 2017 (Uradni list RS, št. 59/17). Ustavni pritožbi je ugodilo in izpodbijani sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Iz enakih razlogov, kot so navedeni v citirani odločbi, je bila z izpodbijano sodbo tudi pritožnikom kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato je senat v skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZUstS odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

6.Ker je senat Ustavnega sodišča izpodbijano sodbo razveljavil že zaradi kršitve pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave, mu očitkov o kršitvah drugih ustavnih pravic ni bilo treba presojati.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Odločbo je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Vertrag zwischen der Republik Österreich und der Bundesrepublik Deutschland zur Regelung von Schäden der Vertriebenen, Umsiedler und Verfolgten, über weitere finanzielle Fragen und Fragen aus dem sozialen Bereich (Finanz- und Ausgleichsvertrag, BGBl, št. 76/62).

[2]Sodišče se v zvezi s tem sklicuje na Zakon o razširitvi področja uporabe Zakona o povračilu škode zaradi okupacije z dne 13. junija 1962 (Erweiterung des Anwendungsbereiches des Besatzungsschäden- und des Kriegs- und Verfolgungssachschädengesetz, BGBl, št. 176/62), Zakon o povrnitvi škode preseljencem in pregnancem z dne 13. junija 1962 (Umsiedler- und Vertreibenen- Entschädigungsgesetz, BGBl, št. 177/62) in Zakon o prijavi premoženjskih škod, ki so nastale zaradi razselitve ali izgona z dne 14. decembra 1961 (Anmeldegesetz, BGBl, št. 12/62).