Jedro

Če je razlog za prenehanje delovnega razmerja nastal pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi nekega drugega razloga, se lahko izda sklep o prenehanju delovnega razmerja. Ugovorni ali sodni postopek za to nista ovira.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Kopru je z odločbo S ugodilo zahtevku tožnice in razveljavilo sklep direktorja tožene stranke št. 17 z dne 5.1.1993 in sklep delavskega sveta tožene stranke št. 378 z dne 23.2.1993, na podlagi katerih naj bi tožnici prenehalo delovno razmerje dne 30.9.1991, in toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka tožnici v znesku 17.600,00 SIT. Po mnenju sodišča sta navedena sklepa nezakonita, ker v času izdaje teh sklepov tožnica ni bila delavka tožene stranke, ker ji je zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja prenehalo delovno razmerje že v letu 1991, medtem ko je bilo pravnomočno odločeno na sodišču v disciplinski zadevi šele z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije dne 1.4.1993. Sklepa sta zato brezpredmetna in brez pravnih učinkov.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče z odločbo Pdp zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno, pritožbi tožnice pa delno ugodilo in zvišalo stroške, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici na 24.420,00 SIT ter toženi stranki naložilo povrnitev pritožbenih stroškov tožnici v znesku 6.650,00 SIT. V svojih razlogih sodišče navaja, da zato, ker je tožena stranka realizirala dokončni sklep delavskega sveta z dne 14.10.1991, v zvezi s sklepom disciplinske komisije z dne 27.9.1991, s katerim je bil tožnici izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, tožnica vse od realizacije tega dokončnega sklepa pa dokler ga ni sodišče dne 1.4.1993 pravnomočno razveljavilo, ni bila v delovnem razmerju pri toženi stranki. Tožena stranka zato ni mogla zakonito ugotavljati prenehanje delovnega razmerja tožnici iz nekih tretjih razlogov.

Tožena stranka je pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. člena zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče obe odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V reviziji navaja, da sta obe sodišči kršili 13. točko 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku, ker odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa imata takšne pomanjkljivosti, da se ju ne da preizkusiti. Sodišči nista navedli, s katerim zakonom sta sklepa tožene stranke v nasprotju, da sta nezakonita. Tožena stranka meni, da sta verjetno sodišči imeli v mislih 11. točko 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku, da tožena stranka zaradi litispendence ne bi mogla voditi novega postopka. Sodišči sta tudi zmotno uporabili materialno pravo, in to 100. člen zakona o delovnih razmerjih. Po mnenju tožene stranke lahko delavcu preneha delovno razmerje istočasno ali naknadno iz več razlogov. V danem primeru je tožnici delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti več kot petih dni prenehalo že na podlagi samega zakona (6. točka 100. člena ZDR) in je tožena stranka lahko le ugotovila to dejstvo.

V skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjasnilo, in tožnici, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru tožnica predlaga, da se revizija zavrne.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da odločbi nižjih sodišč imata razloge za sprejeto odločitev in zato ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, in zaradi tega je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ni sprejemljivo stališče nižjih sodišč, da tožena stranka ne bi mogla tožnici izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela pred pravnomočnostjo izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Če je razlog za prenehanje delovnega razmerja nastal pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi nekega drugega razloga, se lahko izda sklep o prenehanju delovnega razmerja. Ugovorni ali sodni postopek za to nista ovira. V danem primeru bo zato treba ugotoviti, ali je tožnica res neopravičeno izostala z dela oziroma ali je podan razlog za prenehanje delovnega razmerja iz 5. ali 6. točke 1. odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), kot tudi ali je tožena stranka pravočasno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja. Revizijsko sodišče meni, da je tak sklep treba izdati v primernem roku, čeprav zakon določnega roka ne določa. Napačno pa je stališče tožene stranke, da bi tožnici delovno razmerje prenehalo po samem zakonu in da ima sklep le deklaratorni značaj. Tako stališče tožene stranke je neutemeljeno, glede na opredelitve v 100. členu ZDR.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 395. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.

Določbe zakona o pravdnem postopku je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).