Jedro

Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 66485/2010 z dne 18.5.2010 v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 5.316,51 EUR z zamudnimi obrestmi od 4.7.2009 dalje in na plačilo izvršilnih stroškov v višini 36,00 EUR s pripadki. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 296,70 EUR in stranskega intervenienta v višini 921,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sodbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Stranski intervenient je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala kot povračilo izplačane škode svojemu zavarovancu J. M., ki jo je utrpel na svojem osebnem vozilu reg. št. 000 dne 11.5.2009, ko je na vozišču iz smeri Šmarij proti Dragonji s prednjim desnim kolesom vozila prevozil litoželezni pokrov jaška na vozišču, ki je počil, drugi del pa je dvignilo izven jaška. Oškodovanec pa je nato z zadnjim desnim kolesom zapeljal v jašek, kjer je prebil pnevmatiko ter poškodoval platišče in zadnji odbijač. Tožeča stranka je zahtevek uveljavljala zoper toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je imela svojo odškodninsko odgovornost zavarovano družba C d.d. (stranski intervenient), ki je bila odgovorna za vzdrževanje navedene ceste. Tožeča stranka je zavarovancu tožene stranke očitala, da ni poskrbela za varnost cestnega prometa vseh udeležencev ter preprečila nastanek škode, saj cestišče v času škodnega dogodka ni bilo ustrezno vzdrževano.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je zavarovanec tožene stranke C., d.d. izpolnil svojo konkretizirano zakonsko dolžnost in pri vzdrževanju cestišča ravnal s skrbnostjo, ki se od njega zahteva, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Takšen zaključek je sodišče oprlo na naslednje dejanske ugotovitve, izhajajoče iz izvedenih dokazov: - zavarovanec tožene stranke je še na dan škodnega dogodka nekaj ur pred škodnim dogodkom opravil pregled spornega odseka vozišča, - ogled vozišča je bil opravljen v skladu s prakso njihovega dela, - v času opravljenega pregleda vozišča je pokrov jaška stal na svojem mestu.

Te dejanske ugotovitve je prvostopenjsko sodišče oprlo predvsem na dokazno oceno izpovedi zaslišanih prič in predloženih listinskih dokazov. Iz tako izvedenih dokazov je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi do škodnega dogodka prišlo zaradi opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, saj je postopal skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 – v nadaljevanju Pravilnik).

7. Edini konkretizirani očitek tožeče stranke v pritožbi je v smeri, da je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za imenovanje cestno-prometne oziroma gradbene stroke, v posledici česar je bilo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno.

8. V okviru trditvenega in dokaznega bremena mora stranka v pravdnem postopku ponuditi dokaze za zatrjevana dejstva (prvi odstavek 7. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi sicer podala dokazni predlog s postavitvijo izvedenca cestno-prometne in gradbene stroke, pri čemer pa ni konkretizirano opredelila, v dokazovanje katerih dejstev je takšen dokazni predlog podala. Šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.10.2012 je na poziv sodišča tožeča stranka konkretizirano opredelila, da naj se predlagani izvedenec opredeli glede vprašanja, če je možno, da pride do takšne nesreče tudi v primeru, če je pokrov na jašku nepoškodovan in pravilno nameščen.

9. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje stališču pritožnice, da je že iz splošnih življenjskih izkušenj sklepati, da pokrov kanalizacijskega cestnega jaška ne more in ne sme skočiti iz ležišča in se poškodovati, ko ga prevozi osebno vozilo, v kolikor je pokrov na jašku nepoškodovan in pravilno nameščen. Vendar to zgolj pomeni, da za takšno sklepanje prvostopenjsko sodišče ni potrebovalo izvajanje dokaza s postavitvijo izvedenca, kot ga je predlagala tožeča stranka. Splošne življenjske izkušnje zato zadostujejo za sklepanje, da je s pokrovom jaška nekaj bilo narobe, oziroma za sklepanje, da vzrok za nastalo škodo izvira iz same navedene cestne opreme. Vendar pa pritožbeno sklicevanje, da bi se samo izvedenec ustrezne stroke lahko opredelil do možnih razlogov, da je pokrov jaška potem, ko ga je prevozilo osebno vozilo, izskočil iz jaška in se razletel, po eni strani presega dokazni predlog, kot ga je s tem v zvezi podala tožeča stranka. Po drugi strani pa tudi ugotovitev dejanskega razloga, zaradi katerega je pokrov jaška počil in se razletel, ne bi predstavljala zadostne podlage za sklepanje na odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo. Zavarovanec tožene stranke namreč ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča. 10. Pritožnica v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je zavarovanec tožene stranke izvajal dolžni nadzor stanja cestišča v smislu drugega odstavka 14. člena citiranega Pravilnika, saj je njegova pregledniška služba še isti dan pred nastankom škode opravila pregled spornega dela cestišča. Ob tako ugotovljenem stanju bi bilo na opustitev skrbnosti zavarovanca tožene stranke mogoče sklepati zgolj ob predpostavki, da bi bila morebitna pomanjkljivost samega cestnega jaška tudi opazna ob izvajanju pregleda s strani pregledniške službe. Tožeča stranka bi torej morala zatrjevati, da je bila pomanjkljivost kanalizacijskega jaška tudi navzven vidna in bi jo moral zavarovanec tožene stranke ob izvajanju pregleda opaziti. Pritožbeno sklicevanje na predložene fotografije, iz katerih je razvidno, da so robovi jaška poškodovani in zarjaveli, takšnega sklepanja še ne utemeljuje. Sodišče prve stopnje je pri tem sledilo prepričljivi izpovedi prič Z. V. in K. Š., zaposlenih pri zavarovancu tožene stranke, ki sta potrdila, da je bil spornega dne pokrov jaška na svojem mestu. V tem smislu je tudi prepričljiva izpoved navedenih prič, da bi ob detajlnem pregledu posameznih jaškov ob vsakokratnem nadzoru cestišča, morali izvajati zapore cestišča. Izvajanje pregleda stanja cestišča v takšnem obsegu bi nedvomno preseglo predpisani obseg delovanja v smislu 14. člena Pravilnika.

11. Kar pa se tiče pritožbenega sklicevanja na izpoved oškodovanca M. J., pa je iz njegove izpovedi razvidno, da je bil jašek, preden ga je prevozil z avtomobilom, pokrit in da ni opazil ničesar nenavadnega. Zatrjeval je celo, da je del zunanjega okvirja jaška odletel stran ob škodnem dogodku. Kar pa se tiče pritožbenega sklicevanja na izpoved oškodovanca, da so mu na avtoservisu dejali, da so zaradi slabega stanja že velikokrat opozorili stranskega intervenienta, ki pa do predmetnega škodnega dogodka ni ukrepal, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izpoved priče v tem delu presega trditveno podlago tožeče stranke v samem postopku. Zato se prvostopenjsko sodišče ni moglo opirati na tako zatrjevane okoliščine s strani zaslišane priče. Tožeča stranka namreč v postopku ni zatrjevala, da bi bil zavarovanec tožene stranke, to je stranski intervenient, kadarkoli pred škodnim dogodkom obveščen o morebitnih pomanjkljivostih na spornem kanalizacijskem jašku na cestišču. 12. Tako se izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, da bi bil zavarovanec tožene stranke o morebitni pomanjkljivosti spornega jaška predhodno opozorjen, prav tako pa iz izvedenih dokazov ni mogoče sklepati, da bi takšno pomanjkljivost moral ugotoviti ob izvajanju pregledniške službe. Zato je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo zaradi neizkazane podlage vtoževanega zahtevka.

13. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Stranski intervenient na strani tožene stranke ob vložitvi odgovora na pritožbo ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.