Jedro

Iz vsebine 1. alinee tarifne številke 11 Pravilnika ni mogoče zaključiti, da sta v njej navedeni opravili dve ločeni opravili, ki se lahko po presoji sodišča priznata tudi kot dve ločeni postavki tako, da se prizna le ena brez druge. Prav tako pa ta določba ne določa, da lahko sodišče samo odloči, v kakšni višini do 25 točk je izvršitelj upravičen do povračila stroškov, saj iz nje jasno izhaja le višina 25 točk.

Izrek

Pritožbi izvršitelja se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se stroški izvršitelja odmerijo na 1.190,00 SIT in jih je upnik dolžan plačati na izvršiteljev žiro račun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelja na znesek 595,00 SIT in jih naložilo upniku v plačilo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je potem, ko je bila izvršba na dolžnikove premičnine s sklepom ustavljena, izvršitelj sodišču predložil stroškovni zahtevek. V njem je predlagal povrnitev stroškov za seznanitev s spisom in vpis v evidenco v višini 25 točk skupaj 19% DDV, o katerem je sodišče odločilo na podlagi 1. odstavka 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem izvršitelju ni priznalo stroškov za seznanitev z zadevo v višini 12,5 točke, saj razen sklep o postavitvi izvršitelja, ni prejel nobene druge listine oziroma sodne odločbe, ki bi se nanašala na obravnavani postopek, niti ni pregledal izvršilnega spisa pri sodišču. Proti temu sklepu se pritožuje izvršitelj. V pritožbi navaja, da mu na podlagi tarifne številke 11 Pravilnika pripada za seznanitev s spisom in vpis v evidenco 25 točk in sicer ne glede na to, da je prejel le sklep o imenovanju za izvršitelja. Pritožba je utemeljena. Izvršitelj v pritožbi utemeljeno opozarja na dejstvo, da Pravilnik v 1. alinei tarifne številke 11 določa, da mu pripada enotno plačilo storitve v stalnem znesku za seznanitev s spisom in vpis v evidenco v višini 25 točk. Iz vsebine te določbe namreč ni mogoče zaključiti, da sta zgoraj navedeni opravili dve ločeni opravili, ki se lahko po presoji sodišča, ko to odloča o utemeljenosti stroškovnega zahtevka izvršitelja, priznata tudi kot dve ločeni postavki tako, da se prizna le ena brez druge. Prav tako pa ta določba ne določa, da izvršitelju pripada plačilo do 25 točk, kjer bi lahko sodišče samo določilo, v kakšni višini do 25 točk, je izvršitelj upravičen do povračila stroškov, saj iz nje jasno izhaja le višina točk 25. Zato je tudi po prepričanju pritožbnega sodišča izvršitelj na podlagi 1. alinee tarifne številke 11 Pravilnika upravičen do povračila vseh 25 točk. Sodišče prve stopnje je zato zmotno priznalo izvršitelju le polovico teh stroškov v višini 12,50 točke za vpis zadeve v evidenco, saj za takšno ravnanje ni imelo podlage v citirani določbi Pravilnika. Ker so pritožbeni razlogi izvršitelja utemeljeni, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 341. člena in 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da mu je priznalo stroške v višini 1.190,00 SIT (25 točk oziroma 1.000,00 SIT za seznanitev s spisom in vpis v evidenco po tarifni štev. 1 ter 19 % DDV).