Jedro

Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka, ne pa zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pripoznava je veljavna, če je bila podana s strani pooblaščenca tožene stranke, ki je imel pooblastilo za pripoznavo zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati prikrajšanje pri plači za obdobje od 1.7.1991 do 31.12.1992 v višini 146.051,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.1.1993 dalje do plačila in ji povrniti stroške postopka v višini sodnih taks za tožbo 1.620,00 SIT in sodbo v višini 4.725,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi tožena stranka v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo obvestila Vlade RS z dne 20.1.1997, da ni pogojev za gotovinsko izplačilo za premalo izplačane plače. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo kot nezakonito razveljavi in iz navedenih razlogov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Po poteku pritožbenega roka je tožena stranka podala dopolnitev pritožbe, katere pa pritožbeno sodišče, zaradi poteka zakonsko določenega roka, ni upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbah 3. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - 77, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se na podlagi Ustavnega zakona uporablja v Republiki Sloveniji kot republiški predpis) se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo obvestila Vlade RS z dne 20.1.1997, da ni pogojev za gotovinsko izplačilo za premalo izplačane plače, katerega pa tožena stranka ni predložila v spis ne tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tudi ne s pritožbo, niti se nanj do konca glavne obravnave ni sklicevala, temveč je sama tožbeni zahtevek pripoznala. Še več, 28.8.1998 je sodišču posredovala dokumentacijo, iz katere je razvidna vsota razlike v neto plačah, pri čemer je tožena stranka pripisala, da je iz priloženega soglasja Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 23.10.1996 razvidno, da je k navedenim zneskom dalo soglasje Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije. Tudi v primeru, da bi tožena stranka predložila v spis obvestilo Republike Slovenije z dne 20.1.1997, ki naj bi vsebovalo sporočilo, da ni pogojev za gotovinsko izplačilo razlike v plačah, pa tako obvestilo ne more vplivati na zakonitost izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Podlaga za izdajo izpodbijane sodbe je bila namreč pripoznava tožbenega zahtevka s strani pooblaščenca tožene stranke, ki je imel tudi pooblastilo za pripoznavo zahtevka (96. člen ZPP). Sodba na podlagi pripoznave pa se ne more izpodbijati zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, temveč le zaradi kršitve procesnih predpisov. Take kršitve pa pritožba ne očita, temveč gre vsebinsko za očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo tožene stranke zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da v postopku niso bile zagrešene absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in potem ko je ugotovilo, da so bile podane vse predpostavke, ki so predpisane za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (331. člen ZPP).