Jedro

Izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku posreduje pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnika z dne 13. 6. 2023 za opravo poizvedb pri FURS zavrne.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da se dolžnikov delodajalec tudi na pozive sodišča ne odziva. S tem je upnik z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne razpolaga s podatki, ki bi mu omogočili pripravo ustreznega predloga po 134. členu ZIZ ter ki bi mu omogočili ustrezno presojo glede tega, ali je vložitev tovrstnega predloga sploh smiselna. Predlog po 134. členu ZIZ mora v skladu z zakonom namreč vsebovati tudi obveznost dolžnikovega dolžnika oziroma višino zneskov, ki bi jih moral dolžnikov dolžnik odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Za ta namen upnik potrebuje podatke o višini izplačil plače dolžniku, ki jih ima FURS. V kolikor je upniku dostop do navedenih podatkov onemogočen, torej ne more vložiti ustreznega predloga po 134. členu ZIZ, s tem pa ne more učinkovito izvrševati svoje ustavne pravice do izvršbe, ki je del pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS). V sodni praksi se je tudi izoblikovalo stališče, da postopek po 134. členu ZIZ ni samostojen postopek, temveč je neposredno povezan s postopkom izvršbe zoper dolžnika. Sklicuje se na sklep VSRS I R 28/2023 in sklep VSM I Ip 609/2020. Argument naslovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da slednje lahko zgolj samo pridobi in obdeluje podatke za namene ugotovitve premoženja dolžnika v izvršbi, ne sme pa podatkov posredovati tudi upniku, je tako zmoten. Skladno z zgoraj navedeno sodno prakso namreč velja, da je sodišče, ki ima omogočen neposredni dostop do zahtevanih podatkov pri FURS ter zakonsko pooblastilo za njihovo pridobivanje in obdelavo na podlagi 4. člena ZIZ, te podatke upniku dolžno posredovati. Nenazadnje je sodišče dolžno podatke o dolžnikovi plači pridobiti po uradni dolžnosti še pred izdajo sklepa o izvršbi (četrti odstavek 40. člena ZIZ), upnik pa lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča kadar koli zahteva, da mu predloži podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc, tudi v zvezi z izplačevalci plače (13. odstavek 31. člena ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za pridobitev podatkov o dolžnikovi plači pri FURS z obrazložitvijo, da sodišče lahko pridobi in obdeluje podatke zgolj za namene ugotovitve premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe na to premoženje. Zakonska določba tako dovoljuje uporabo pridobljenih podatkov zgolj sodišču, ne pa tudi upniku preko sodišča. Sodišče ima možnost pridobiti podatke zato, ker mu to izrecno dovoljuje zakon, s tem, ko bi sodišče takšne podatke posredovalo upniku, bi prekoračilo oziroma zaobšlo določila varnosti osebnih podatkov dolžnika, ki jih je kot smotrne ocenil zakonodajalec. Upnik se namreč ne more preko sodišča seznaniti z večjo količino osebnih podatkov dolžnika kot jih lahko sam pridobi na podlagi zakonskih določb. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZIZ so državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, podjetniki posamezniki ter zasebniki za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med njimi sicer tudi podatek o višini dolžnikove plače. Nadaljnja določba petega odstavka 4. člena ZIZ pa določa, da sme sodišče podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelovati samo za _ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe_ iz tega premoženja ali na to premoženje.

7. Na podlagi citiranih določil izvršilno sodišče nima zakonske podlage, da upniku _posreduje_ pridobljene podatke o premoženju dolžnika. Ravno zaradi tega so v zakonu predpisane izjeme, ko se s podatki, ki jih pridobi sodišče, seznani (tudi) upnik, in sicer v primeru iz četrtega odstavka 40. člena ZIZ in primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine (šesti odstavek 41. člena ZIZ), ko upnik ni dolžan navesti podatkov o dolžnikovem delodajalcu, organizaciji za plačilni promet ali vrednostnih papirjih, temveč te podatke pred izdajo sklepa o izvršbi ali po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pridobi sodišče (ter se upnik z njimi seznani posredno), ter v primeru, ko upnik predlaga pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po trinajstem odstavku 31. člena ZIZ.

8. Višje sodišče ni vezano na odločitev VSM I Ip 609/2020, saj sodna praksa niti ne predstavlja formalnega vira, prav tako ena odločba še ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Tudi sicer pa je v tisti zadevi upnik sam poskušal pridobiti podatke o dohodkih dolžnika pri FURS, pri čemer ni bil uspešen. Sklep VSRS I R 28/2023 se o dolžnosti sodišča, da upniku posreduje podatke o premoženju dolžnika, niti ne opredeljuje, na pravilnost odločitve pa to, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo, nima vpliva. Višje sodišče zgolj dodaja, da je sodna praksa glede oblikovanja predloga po 134. člena ZIZ v delu opredelitve terjatve iz naslova neodtegnjenih zneskov manj stroga v primerih, ko se delodajalec na pozive sodišča ne odziva.

9. Prav tako upniku ni kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva, _saj mora_ na podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ _upravljavec_ podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo (t.j. tudi s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine).

10. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).