Jedro

Prvi odstavek 965. člena OZ višino odškodnine, ki jo lahko tretji (oškodovanec) uveljavlja od zavarovalnice, omejuje največ do zneska zavarovalničine obveznosti do zavarovalca, kot ga določa pravni posel med slednjima. Tožnica je torej v razmerju do toženke upravičena le do denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati zavarovalcu, z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v ugodilnem delu spremeni tako, da se pritožbi ugodi tudi, kolikor se nanaša na plačilo odbitne franšize, in se tožbeni zahtevek za plačilo 252,70 EUR zavrne; tako mora tožena stranka tožeči stranki plačati 2.274,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2018 dalje do plačila. Sicer se pritožba zavrne.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 716,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Točka I./III. izreka sodbe sodišča druge stopnje in sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 113/2018 z dne 7. 12. 2022, se razveljavita.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine v znesku 9.205,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zaradi škode, ki jo je utrpela, ko se je dne 8. 6. 2016 poškodovala v delovni nezgodi.

2. Sodišče prve stopnje je tožničinemu zahtevku delno ugodilo in ji prisodilo znesek 4.416,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2018 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je sklenilo, da jih toženka nosi v deležu 48 %, tožnica pa v deležu 52 %. Glede temelja zahtevka sta pravdni stranki dosegli soglasje, zato je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank, iz katere izhaja, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen v deležu 85 % glede odgovornosti tožene stranke iz naslova zavarovalne pogodbe. Prisojeni znesek glavnice je predstavljal denarno odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju poškodb v višini 1.800 EUR, za strah v višini 450 EUR in odškodnino v višini 2.800 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za nepremoženjsko škodo je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo skupno 5.050 EUR, za premoženjsko škode pa 722,96 EUR, skupno torej 5.772,96 EUR. Od tega zneska je odštelo t. i. odbitno franšizo po polici za zavarovanje odgovornosti zavarovanca toženke v višini 10 % (577,30 EUR), zmanjšano za 15 % zaradi soprispevka tožnice k nastanku škode. Glede na navedeno je tožnici prisodilo 4.416,31 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 2.527,02 EUR (namesto prvotno prisojenih 4.416,31 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2018 dalje. Nižji znesek odškodnine 2.972,96 EUR je bil tožnici prisojen na podlagi uspešne toženkine pritožbe, da tožnica ni upravičena do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 2.800 EUR. Ta znesek (2.972,96 EUR) je sodišče druge stopnje, upoštevaje 85 % temelj, zmanjšalo na 2.527,02 EUR, pri čemer pa ni upoštevalo odbitne franšize. Glede na toženkin delni uspeh s pritožbo, je spremenilo tudi stroškovno odločitev, in sicer tako, da tožnica nosi 73 % pravdnih stroškov, toženka pa 27 %.

4. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 514/2022 z dne 11. 1. 2023 je toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje oziroma spremeni tako, da reviziji ugodi in spremeni sodbo sodišča druge stopnje tako, da pravilno upošteva pogodbeno odbitno franšizo in tožnici prisodi ustrezno znižan znesek ter temu ustrezno spremeni tudi odločitev glede pravdnih stroškov.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja: – Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki ni upoštevalo pogodbeno dogovorjene odbitne franšize in je odškodnino prisodilo mimo pogodbenih določil? **Dejanski okvir spora**

8. V postopku so bila ugotovljena naslednja bistvena dejstva: – Tožnica se je poškodovala v delovni nezgodi dne 8. 6. 2016, ko je kot čistilka, zaposlena pri zavarovancu toženke, čistila mesarijo v trgovini ... v Slovenj Gradcu; pri tem ji je zdrsnilo na spolzkih in mokrih tleh, izgubila je ravnotežje, padla ter se pri tem telesno poškodovala; – Toženkin zavarovanec in tožničin tedanji delodajalec (družba A., d. o. o.) je imel v času škodnega dogodka pri toženki sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti OD40100650166 z dne 16. 10. 2015 z odbitno franšizo oz. soudeležbo zavarovanca pri škodi v višini 10 %, vendar ne manj kot 250,00 EUR in ne več kot 2.000,00 EUR; – Tožničin soprispevek k nastanku škodnega dogodka znaša 15 %, toženkin pa 85 % (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank).

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

9. Toženka v reviziji zatrjuje, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede dogovorjene odbitne franšize. Nesporno je namreč dejstvo, da je imel toženkin zavarovanec – družba A., d. o. o., v času nastanka škodnega dogodka sklenjeno pogodbo za zavarovanje splošne odgovornosti, v kateri je bila dogovorjena odbitna franšiza zavarovanca v višini 10 %, vendar ne manj kot 250 EUR in ne več kot 2.000 EUR. Medtem ko je sodišče prve stopnje odbitno franšizo pravilno upoštevalo, ko je pri prisojeni odškodnini v višini 5.772,96 EUR odštelo 10 % odbitne franšize, kar znaša 577,30 EUR, nadalje pa upoštevalo še, da je tožbeni zahtevek glede toženkine odgovornosti utemeljen v deležu 85 %, pa sodišče druge stopnje, ob sicer znižanem polnem odškodninskem znesku 2.972,96 EUR in upoštevanju 85 % deleža toženkine odgovornosti, odbitne franšize ni upoštevalo, kar pomeni, da je sprejelo napačno materialnopravno odločitev. Sodišče druge stopnje tudi ni zavzelo nobenega stališča do ugovora toženke glede omejenega zavarovalnega kritja, zaradi česar je odločba obremenjena tudi s kršitvijo določb pravdnega postopka, saj je v tem delu neobrazložena. Zahteva tudi povračilo revizijskih stroškov.

10. Tožnica, ki ji je bila revizija vročena, nanjo ni odgovorila.

**Presoja utemeljenosti revizije**

11. Revizija je utemeljena.

_Opredelitev meja revizijskega preizkusa_

12. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Revizijske navedbe toženke, ki se nanašajo na (bistveno) kršitev določb pravdnega postopka, presegajo okvir dopuščene revizije, zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

_Predhodna odločitev Vrhovnega sodišča_

13. V prvem odstavku 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je določeno, da lahko oškodovanec pri zavarovanju pred odgovornostjo povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, terja neposredno od zavarovalnice, toda največ do zneska njene obveznosti.

14. Na povsem identično revizijsko vprašanje je, v bistveno podobnih dejanskih okoliščinah, Vrhovno sodišče že odgovorilo v sodbi II Ips 55/2022 z dne 7. 12. 2022. Vendar pa glede na časovno sosledje, toženka v času sestave predloga za dopustitev revizije z omenjeno sodbo še ni mogla biti seznanjena. Če bi bila, bi lahko uveljavljala odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (1. alineja prvega odstavka 367.a člena ZPP). Revizija je bila torej dopuščena, da se je toženki omogočil enak položaj kot strankam v predhodni, zgoraj citirani zadevi.

_Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje_

15. Odločitev sodišča druge stopnje, ki ni upoštevalo pogodbeno dogovorjene odbitne franšize in je odškodnino prisodilo mimo pogodbenih določil, je materialnopravno zmotna. Obenem tudi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. **Odločitev o reviziji**

16. Revizija toženke je utemeljena (prvi odstavek 380. člena ZPP), kar terja spremembo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje na način, da se polni znesek odškodnine v višini 2.972,96 EUR, zmanjša na 2.527,02 EUR (upoštevajoč 85 % delež toženkine odgovornosti), ter nato od tega odšteje odbitna franšiza v višini 10 % (252,70 EUR), kar pomeni, da je tožnica upravičena do odškodnine v znesku 2.274,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka).

17. Delna sprememba odločitve o višini denarne odškodnine narekuje tudi spremembo stroškovnega dela sodbe sodišča druge stopnje. Tožnica je zahtevala odškodnino v skupnem znesku 9.205,46 EUR. V postopku je uspela s 25 %, toženkin uspeh pa torej znaša 75 %.

**Odločitev o stroških postopka**

18. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o vseh stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Vrhovno sodišče je stroške odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (OT)1 ter toženkinega stroškovnika. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, se upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

19. O stroških postopka se odloča po kriteriju uspeha v pravdi. Sodišče prve stopnje je po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, s sklepom dne 7. 12. 2022 odmerilo višino pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili, zato je odmera višine teh stroškov nesporna. Iz sklepa izhaja, da so tožnici nastali stroški v višini 5.653,79 EUR, toženki pa stroški v višini 56 EUR. Glede na delni uspeh v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP) je tožnica upravičena do povračila 1.413,45 EUR (25 % od 5.653,79 EUR), toženka pa do 42 EUR (75 % od 56 EUR). Po medsebojnem pobotanju terjatev iz naslova pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, toženka tožnici dolguje 1.371,45 EUR.

20. V postopku pred sodiščem druge stopnje je toženka upravičena do pritožbenih stroškov za plačano sodno takso v višini 190 EUR in materialne stroške v višini 10 EUR. Pritožbeno je bil sporen znesek 2.945,14 EUR, pri čemer je toženka uspela v znesku 2.800 EUR, kar pomeni njen pritožbeni uspeh v deležu 95 %, tožničin pa 5 %. Toženka je tako upravičena do povračila 190 EUR pritožbenih stroškov.

21. Revizijsko sporen znesek je 252,70 EUR. Toženka je z revizijo v celoti uspela, zato ji mora tožnica povrniti njene revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena v povezavi s 165. členom ZPP), in sicer: 250 točk za predlog za dopustitev revizije (tar. št. 22/4 OT), 300 točk za revizijo (tar. št. 22/3 OT), povečano za 2 % izdatkov za stranko (člen 11/3 OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 336,60 EUR, skupaj z 22 % DDV (12. člen OT) pa 410,65 EUR. Temu je potrebno prišteti še stroške sodnih taks, in sicer 54 EUR, kar skupaj znaša 464,65 EUR revizijskih stroškov.

22. Po medsebojnem pobotanju terjatev iz naslova vseh pravdnih stroškov postopka, toženka tožnici dolguje 716,80 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po preteku izpolnitvenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje (II. točka izreka).

23. Vrhovno sodišče je odločilo o celotnih stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP), zato je točko I./III. izreka sodbe sodišča druge stopnje in sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, P 113/2018 z dne 7. 12. 2022, razveljavilo (III. točka izreka). Ob tem Vrhovno sodišče znova opozarja, da je sodišče prve stopnje metodo odločanja o stroških v dveh korakih (četrti odstavek 163. člena ZPP) uporabilo napačno. Izvršilni naslov morata v takšnem položaju namreč tvoriti sodba in kasneje izdani sklep o odmeri stroškov skupaj.2 **Sestava senata in glasovanje**

24. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22. 2 Glej tudi dopolnilni sklep II Ips 52/2022 z dne 3. 5. 2023.