Jedro

Splošna navezna okoliščina za določitev mednarodne pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti je v skladu z določbo člena 3(1), prvega pododstavka Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba), središče dolžnikovih glavnih interesov. Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo. V skladu z določbo člena 3(1), četrtega pododstavka Uredbe se v primeru posameznika, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče njegovih glavnih interesov kraj njegovega običajnega prebivališča. Običajno prebivališče je samostojen pojem prava EU, pri čemer je pri njegovi razlagi treba dati prednost elementom, ki se nanašajo na premoženjski položaj dolžnika. Sodišče EU je v sodbi C - 253/19 z dne 16. julija 2020 pojasnilo, da so upoštevna merila za določitev središča glavnih interesov fizične osebe, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, tista, ki se nanašajo na njen premoženjski in ekonomski položaj, kar ustreza kraju, v katerem ta oseba sprejema ekonomske odločitve in v katerem prejme in porabi večino svojih dohodkov, ali kraju, kjer je večji del njenega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom: A. A., roj. ... (I. točka izreka). Za upraviteljico je imenovalo B. B. in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Upraviteljica v postopkih zaradi insolventnosti, B. B. s. p., matična številka ... (II. in III. točka izreka). Odločilo je, da se iz proračuna Okrožnega sodišča v Murski Soboti opravijo naslednja plačila: znesek v višini 61,00 EUR za objave AJPES in znesek v višini 1.407,51 EUR (najnižji znesek nadomestila upravitelja v višini 710,25 EUR + DDV in pavšalni znesek za kritje drugih stroškov v višini 541,00 EUR) v dobro fiduciarnega računa upravitelja (IV. točka izreka). Odločilo je še, da je stečajna upraviteljica v primeru, če bo vrednost unovčene stečajne mase presegla znesek plačil iz prejšnje točke, dolžna do končanja stečajnega postopka ta plačila vrniti v dobro proračuna po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (V. točka izreka).

2. Upnica Zavarovalnica C. d. d. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo. Meni, da slovensko sodišče ni pristojno za ta insolvenčni postopek. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica trdi, da ima dolžnik na naslovu ... (v Avstriji) javljeno glavno bivališče ter da je zaposlen v Avstriji, in sicer pri podjetju D. Meni, da je glede na te okoliščine središče glavnih interesov dolžnika v Avstriji. Sklicuje se na 3. člen Uredbe (EU) številka 1215/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 5. 2015 o postopkih v primeru insolventnosti, po katerem se domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče glavnih interesov posameznika kraj njegovega običajnega prebivališča, to pa naj bi bilo v tem primeru v Avstriji.

6. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, in sicer na naslovu E., in prilaga potrdilo o stalnem prebivališču z dne 30. 8. 2023. Dodaja, da je v Sloveniji tudi solastnik nepremičnine na zgoraj navedenem naslovu, skupaj s svojima otrokoma, kar je postal na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Murski Soboti D 325/2008 z dne 8. 9. 2008. V skladu z dogovorom z otrokoma stanovanje na navedenem naslovu v celoti uporablja dolžnik, ki tam dejansko živi, kar bi lahko potrdila otroka F. A. in G. A. Dolžnik nadalje navaja, da je res zaposlen pri družbi v Avstriji in da občasno tam biva, da pa je njegovo stalno prebivališče na naslovu E., na katerem sprejema tudi vso pošto ter da v Sloveniji živi tudi njegova celotna družina. Pojasnjuje, da v Avstriji samo občasno prespi, da veliko število državljanov RS dela in občasno stanuje v Avstriji, vendar izključno, da prihranijo čas in se v RS ni potrebno dnevno voziti, ter da ima iz razloga davčnih predpisov veliko državljanov RS v Avstriji prijavljeno prebivališče, pa dejansko tam stalno ne bivajo. Dolžnika tako na Avstrijo veže izključno zaposlitev, ki pa ne more predstavljati glavnega kriterija za določitev pristojnosti.

7. Splošna navezna okoliščina za določitev mednarodne pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti je v skladu z določbo člena 3(1), prvega pododstavka Uredbe (EU) 2015/848 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba), središče dolžnikovih glavnih interesov. Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo. V skladu z določbo člena 3(1), četrtega pododstavka Uredbe se v primeru posameznika, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče njegovih glavnih interesov kraj njegovega običajnega prebivališča. Običajno prebivališče je samostojen pojem prava EU, pri čemer je pri njegovi razlagi treba dati prednost elementom, ki se nanašajo na premoženjski položaj dolžnika.1 Sodišče EU je v sodbi C – 253/19 z dne 16. julija 2020 pojasnilo, da so upoštevna merila za določitev središča glavnih interesov fizične osebe, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, tista, ki se nanašajo na njen premoženjski in ekonomski položaj, kar ustreza kraju, v katerem ta oseba sprejema ekonomske odločitve in v katerem prejme in porabi večino svojih dohodkov, ali kraju, kjer je večji del njenega premoženja.2

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na zgoraj navedeno sporno, kje je kraj dolžnikovega običajnega prebivališča. Ker pa se v zvezi s tem zastavlja vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča za vodenje tega postopka osebnega stečaja in ker je to postalo sporno šele v pritožbenem postopku, odgovor nanj pa zahteva celovito presojo dejstev in okoliščin, ki jih pritožnik in dolžnik navajata in izvedbo dokazov, ki jih predlagata, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena in 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz gornje obrazložitve (tretji odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Glej Sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja, predstavljene 30. aprila 2020 v zadevi MH in NI proti OJ in Novo Banco SA, v zadevi C – 253/19. 2 24. točka sodbe C - 253/19 z dne 16. julija 2020.