Jedro

Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je treba upoštevati predvsem ali več dokazov govori v prid, kot pa v škodo stranki. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbije odločbe, prepričljivo kažejo, tako z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za preprečitev javne dražbe v izvršilni zadevi In 106/2000. Kot pravno podlago za svojo odločitev navaja določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po kateri se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Po oceni tožene stranke tožnik pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. V zadevi je namreč ugotovilo, da je upnik X. d.o.o. pri Okrajnem sodišču na Ptuju zoper prosilca kot dolžnika dne 1. 9. 2000 vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave 102.677,00 DEM. Sodišče je dne 18. 10. 2001 izdalo sklep o izvršbi opr. št. In 2000/00106, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo. Zoper ta sklep je prosilec vložil ugovor, ki ga je sodišče zavrnilo, ugovor, ki ga je vložil po svojem pooblaščencu pa zavrglo. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. II Cp 47/2005-3 z dne 15. 7. 2005 potrdilo oba izpodbijana sklepa. Sodišče je za dne 20. 1. 2012 odredilo prodajo tožnikovih nepremičnin, čemur tožnik nasprotuje. Glede na ugotovljeno je prošnja prosilca, s katero se zavzema za dodelitev pomoči odvetnika za zastopanje v izvršilnem postopku nerazumna, zadeva namreč nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je sklep o izvršbi že pravnomočen, sodišče pa je že odredilo prodajo nepremičnin, kar pomeni, da je predlog za izvršbo utemeljen, morebitne vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka so nepotrebne in brez možnosti uspeha.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in podrobneje opisuje okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izvršilnega postopka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja. Po navedeni določbi ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pri presoj ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati predvsem ali več dokazov govori v prid, kot pa v škodo stranki. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbije odločbe po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh. Zato se sodišče pridružuje pravnemu stališču, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzela tožena stranka, to je, da je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi predlog za izvršbo utemeljen in da v tej fazi izvršilnega postopka morebitne druge vloge prosilca (tožnika) niso potrebne in so brez možnosti uspeha.

Glede na navedeno zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.