Jedro

Zgolj dejstvo, da se predlagatelj drži sklepa sodišča še ne pomeni, da so pri njem podani pogoji za spremembo slednjega, torej za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti, saj razlogi zaradi katerih je bila njegova poslovna sposobnost delno odvzeta niso prenehali (54. člen ZNP), na slednje kaže tudi dejstvo, da v pritožbi na 54 straneh poudarja krivice, ki so mu jih storili tako sodniki, izvedenci in socialni delavci, ter druge osebe zoper katere vtožuje preko milion eurov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja z dne 30. 7. 2018 za vrnitev poslovne sposobnosti zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da pred potekom enega leta od pravnomočnosti sklepa ni mogoče ponovno vložiti predloga za vrnitev poslovne sposobnosti.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta predlagatelj in njegov pooblaščenec. Navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo, prav tako pa je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Predlagatelj je namreč podal predlog dne 30. 7. 2018, ki pomeni laično vlogo predlagatelja, kasneje pa jo je dopolnil njegov pooblaščenec z dopolnitvijo predloga o katerem pa sodišče očitno ni odločalo oziroma slednje ni razvidno iz izreka sklepa. Poudarja, da odkar mu je bila s sklepom delno odvzeta poslovna sposobnost v celoti sledi in spoštuje sodno odločbo ter v letu 2018 predlagatelj ni sprožil nobenih postopkov za katere mu je odvzeta poslovna sposobnost. Po mnenju predlagatelja so zato odpadle podlage za odvzem poslovne sposobnosti, saj so se okoliščine bistveno spremenile. Tudi izvedenec ni z gotovostjo potrdil zakaj naj bi bilo podano pri predlagatelju kverulantstvo, njegove ugotovitve oziroma ugibanja so posplošene in ne odražajo pravilnega dejanskega stanja. Takšen prekomeren poseg v njegove človekove pravice ogroža njegovo eksistenco in v ustavno varovane pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (21. in 34. člen Ustave RS). Predlagatelj je bil zakoniti zastopnik društva Raziskovalno društvo M. R., pri čemer je imel status t.i. prostovoljca v okviru navedenega društva in zaradi tega prejemal poleg osnovne denarne pomoči še t.i. dodatek za delovno aktivnost v višini 102,12 EUR. Sedaj prejema denarno socialno pomoč v skupni višini 494,87 EUR. V kolikor mu ne bo vrnjena poslovna sposobnost se ne bo mogel udejstvovati na večih področjih, med drugim na področju zastopanja društva, to pa pomeni življenjsko ogroženost za predlagatelja. Prav tako se sklicuje na odgovor CSD Ruše z dne 25. 1. 2017 naslovljen na Okrožno sodišče v Mariboru, da predlagatelj v tem času ni vlagal nobenih postopkov, zato tudi CSD meni, da ni več podlage za odvzem poslovne sposobnosti. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in predlagatelju vrne poslovno sposobnost vse s stroškovno posledico.

3. Predlagatelj v obsežni laični pritožbi (več kot 50 strani) še navaja, da odločitev sodišča prve stopnje zavrača v celoti, saj je njegova zasebnost v celoti uničena, je žrtev diskriminacije, nepoštenega sojenja, neznanih odredb na prikrita preiskovalna sredstva, ki se razkrijejo po uradni poti, storilec je storil službeno goljufijo po KZ-1, potencialni krog storilcev predstavlja sodnik D. N. in sodnica I. M.. Zasebno ali javno življenje predlagatelja ne more postati oziroma ostati državna skrivnost. Pravne podlage za uvedbo prikritih preiskovalnih sredstev ni bilo. Navaja, da so storilci kvalificirani zakoniti sodniki storili težka protipravna dejanja, storilci pa so tudi preprečili njegovo svobodno podjetniško pobudo na opravljanje zasebne tožilske preiskave. Nadalje opisuje nepravilnosti v postopku N 43/2017 in jih je izvedla strokovna delavka CSD Ruše R. L.. Storilci so mu povzročili škodo, ki jo je uveljavljal v štirih pravdnih zadevah v višini 418.000,00 EUR in nadalje še škodo na upravljanju premoženja, ki jo uveljavlja v tožbah zoper A. R., U. R. in A. Š. v višini cca 1,100.000,00 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP (ki se uporablja v skladu z 216. členom ZNP-1 Uradni list RS št. 16/2019)).

6. Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelju bila s sklepom z dne 21. 4. 2017 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer tako, da ne more samostojno vlagati aktov pred pravosodnimi organi, pred organi pregonov (policije in državno tožilstvo) in ne more samostojno nastopati pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani in pred organi pregona.

7. Predlagatelj je dne 30. 7. 2018 podal laični predlog za vrnitev poslovne sposobnosti katerega je dne 13. 9. 2018 dopolnil njegov pooblaščenec D. D., odvetnik v Mariboru. Takšen predlog in njegovo dopolnitev je potrebno šteti kot enoten predlog in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog predlagatelja z dne 30. 7. 2018 zavrnilo pravilna in ne pomeni, da o dopolnjenem predlogu z dne 13. 9. 2018 ni odločalo. Dopolnitev predloga namreč predstavlja zgolj dopolnitev že podanega predloga, tako da je o njem mogoče odločati in ne predloga, da naj sodišče odloča še o čem drugem, zato predstavlja celoto in se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena (tretji odstavek 108. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi sledilo izvedencu psihiatrične stroke dr. B. F., ki je pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo o zdravljenju predlagatelja kot tudi samega predlagatelja in na podlagi slednjega zaključil, da je predlagatelj nagnjen k tožarjenju na kar kažejo njegova predhodna ravnanja in tudi sedaj opravljen pregled ter številne vloge, ki jih je vlagal predlagatelj v tem postopku, ko je dan pred narokom poslal štiri samostojne vloge katere predstavljajo signal kako se odziva na postopke. Izvedenec je zaslišan na naroku pojasnil, da je kverulantsko vedenje izraz, da predlagatelj trpi za paranoidno osebnostno motnjo, kar je ugotovila že v prejšnjem postopku N 43/2017 postavljena izvedenka psihiatrične stroke A. V. dr. med.. Izvedenec je poudaril, da razlogi zaradi katerih je bila predlagatelju delno odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ampak predlagatelj še vedno boleha za paranoidno osebnostno motnjo s preganjalnimi in samoprecenjevalnimi idejami, da mu okolica dela krivico, da je žrtev nepoštenega sojenja in da s svojimi sposobnostmi lahko to dokaže. 9. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, na slednje pa tudi ne more vplivati dopis CSD-ja, ki navaja, da predlagatelj v letu 2018 še ni vložil nobene tovrstne vloge na sodišče. Zgolj dejstvo, da se predlagatelj drži sklepa sodišča še ne pomeni, da so pri njem podani pogoji za spremembo slednjega, torej za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti, saj razlogi zaradi katerih je bila njegova poslovna sposobnost delno odvzeta niso prenehali (54. člen ZNP), na slednje kaže tudi dejstvo, da v pritožbi na 54 straneh poudarja krivice, ki so mu jih storili tako sodniki, izvedenci in socialni delavci, ter druge osebe zoper katere vtožuje preko milion eurov.

10. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri predlagatelju še vedno podana patološka nagnjenost k tožarjenju, slednje pa gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Kverulantstvo in nekritičnost do sodnih postopkov pomeni, da ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti. Do svojega ravnanja pa je predlagatelj tudi povsem nekritičen.

11. Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da je tudi delni odvzem poslovne sposobnosti hud poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice in je dopusten le v mejah načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države. Kverulantstvo pri predlagatelju se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je tudi sodišče prve stopnje že v prvotnem postopku poslovno sposobnost predlagatelja omejilo s tem, da mu je poslovna sposobnost odvzeta v obsegu kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru N 43/2017 z dne 21. 4. 2017. S tem pa mu tudi ni onemogočeno normalno življenje, upoštevajoč njegove aktivnosti v društvu, saj njegova sposobnost postopanja pred upravnimi organi ni omejena.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja in njegovega pooblaščenca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).