Jedro

Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo začasno odredbo in toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, navedenih v I./1. točki izreka sklepa, ter dovolilo vknjižbo zaznambe prepovedi pri navedenih nepremičninah. V presežku je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških v zvezi z začasno odredbo odločeno s končno odločbo (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del (II. točka izreka) vlaga ugovor (pravilno pritožbo) tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče del predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka glede poslovnega deleža v gospodarski družbi R. d.o.o. ni uspela s stopnjo verjetnosti izkazati, da ji bo zoper toženo stranko nastala nedenarna terjatev. Sodišče je zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo in se za urejanje premoženjsko pravnih razmerij glede njunih poslovnih deležev ne uporabljajo pravila zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o ustanovitvi družbe R. d.o.o. v letu 2011, Družinski zakonik (DZ), na katerega se je oprlo sodišče, pa je pričel veljati 15. 4. 2019. Pogodba o ustanovitvi družbe ni bila sklenjena na podlagi DZ, saj ta takrat sploh še ni veljal. Poleg tega ne gre za pogodbo, ki bi izključevala uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima. Pravdni stranki nista sklenili pogodbe, kot jo predvideva DZ v 81. členu, zato bi moralo sodišče uporabiti pravila zakonitega premoženjskega režima. Poslovni delež v družbi R. d.o.o. sodi v skupno premoženje pravdnih strank in je zato tudi verjetno izkazan obstoj terjatve.

3. Na ugovor (pravilno pritožbo) tožeče stranke je tožena stranka odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve tožeče stranke zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja glede deleža, ki ga imata pravdni stranki v gospodarski družbi R. d.o.o. Ugodilo pa je predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve glede ugotovitve obsega skupnega premoženja, ki se nanaša na nepremično premoženje.

6. V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje, da sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo v letu 1965 ter v času trajanja zakonske zveze ustvarili skupno premoženje, ki obsega nepremičnine, denarna sredstva in poslovni delež v gospodarski družbi. V letu 1993 sta pravdni stranki ustanovili gospodarsko družbo, v letu 2011 pa sta sklenili pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. V spisu se nahaja med prilogami na listovni številki A4, pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri sta pravdni stranki družbenika. Iz 5. člena pogodbe izhaja, da ima toženec 70 % poslovni delež, tožnica pa 30 %. Tožnica navaja, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze in predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. S tem skupnim premoženjem je toženec razpolagal brez soglasja tožnice, saj je sklenil s svojo novo partnerko pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti stanovanja na skupni nepremičnini, zamenjal je ključavnice na vhodnih vratih nepremičnine, delavnice in pisarne poslovnega objekta, dvojnika ključev pa ni izročil tožnici, toženčeva nova partnerka pa je postala tudi prokuristka gospodarske družbe R. d.o.o. 7. Družinski zakonik je stopil v veljavo 15. 4. 2017, uporabljati pa se je začel 15. 4. 2019.1 V obravnavanem primeru se zatrjuje, da je bilo premoženje, ki je bilo z delom ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze, ustvarjeno že pred uveljavitvijo Družinskega zakonika, zato je treba uporabiti določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Kadar zakonca nista uredila svojih premoženjskih razmerij s pogodbenim premoženjskim režimom, velja zakoniti premoženjski režim. ZZZDR v drugem odstavku 51. člena določa, da je premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.

8. Tožeča stranka zatrjuje, da sta zakonca (pravdni stranki) v času trajanja zakonske zveze med ostalim pridobila tudi poslovna deleža v gospodarski družbi R. d.o.o. Pravdni stranki sta pred notarjem sklenila pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Vendar, kot izhaja iz pogodbe (A4), zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta s pogodbo ustanovila gospodarsko družbo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postala imetnika vsak svojega poslovnega deleža in s tem izključila uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju, zato ni pravilna. Poleg tega v času sklepanja pogodbe o ustanovitvi gospodarske družbe leta 2011, 81. člen DZ, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče, še ni veljal, zato določilo 81. člena DZ, ki ureja podjetniško premoženje zakoncev, ni moč uporabiti v konkretnem primeru. Zaradi navedenega je napačen tudi pravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeči stranki ni uspelo verjetno izkazati, da poslovni delež v gospodarski družbi R. d.o.o. sodi v skupno premoženje pravdnih strank.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje trditve tožeče stranke o nastanku skupnega premoženja, ki se nanaša na poslovni delež v gospodarski družbi, umestiti v časovni okvir zakonodaje, ki je veljala v času nastanka zatrjevanega skupnega premoženja (3. točka 365. člena ZPP).

1 Razen 17., 18., 19., 280. in 281. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve zakonika in 144. člena, ki se smiselno uporablja od dneva uveljavitve zakonika.