Jedro

Glede pritožbene graje, da se ne ve, kolikšne količine marihuane in tablet zaužije nasprotni udeleženec in kako poskrbi za mld. A. A. v času stikov, in da bi moralo sodišče prve stopnje to preveriti, sodišče druge stopnje odgovarja, da mora sodišče v družinskih postopkih sicer res po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1) in da v tovrstnih postopkih sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP). Vendar to ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati vsa dejstva, ki so jih navajali udeleženci postopka. Dodatno zbiranje procesnega gradiva po uradni dolžnosti je omejeno zgolj na tiste primere, ko obstajajo indici (sumi) ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudila udeleženca postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katerim je zahtevala, da se stiki med nasprotnim udeležencem in mld. hčerko A. A. začasno prekinejo in da ne potekajo do drugačne odločitve sodišča oziroma do zaključka predmetne zadeve, najdlje pa devet mesecev, da se za primer kršitve določi denarna kazen v višini 500,00 EUR in da pritožba ne zadrži izvršitve.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica, izrecno iz razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, smiselno pa tudi iz razloga kršitev postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da sta udeleženca postopka bivša partnerja, ki imata skupnega mld. otroka, hčerko A. A., ki je bila s sodno poravnavo z dne 17. 9. 2018 dodeljena v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici), z očetom (nasprotnim udeležencem) pa so bili določeni stiki. S sodnima poravnavama z dne 11. 6. 2020 in z dne 8. 9. 2022 je bil režim stikov prilagojen zaradi očetovega začetka opravljanja dela v Avstriji, kamor se je tudi preselil, oziroma zaradi začetka šolanja mld. A. A. Pojasnjuje, da nikoli ni bila negativno nastrojena zoper nasprotnega udeleženca in da so bili vsi predlogi za spremembo stikov potrebni zaradi spremenjenih okoliščin. Od začetka zveze je bilo znano, da je nasprotni udeleženec odvisnik od trdih drog in da se je zaradi tega zdravil, v času njune zveze pa je užival marihuano sam ali skupaj s prijatelji. Leta 2015 je imel hudo prometno nesrečo in ko je bil pripeljan v Splošno bolnišnico je bilo ugotovljeno, da je imel v krvi THC, kar pomeni, da je takrat užival marihuano, nekaj časa je bil v umetni komi. Nato pa je bil premeščen na oddelek za psihiatrijo, saj je imel hude psihične težave. Takrat pa je začel jemati veliko protibolečinskih tablet. Še vedno uživa tako marihuano kakor tudi protibolečinske tablete. Izpostavlja, da nasprotni udeleženec kadi marihuano tudi vpričo otroka. Poudarja, da je sodišče neutemeljeno poklonilo vero nasprotnemu udeležencu, ki je zgolj zanikal kajenje marihuane vpričo otroka, priznal pa, da uživa marihuano. Ne ve se, kakšno je psihično stanje nasprotnega udeleženca, katera zdravila uživa ter kako ta vplivajo na njegovo vedenje in ravnanje. Nadalje nasprotni udeleženec je zanikal, da bi mld. A. A. govoril o tem, da bo predlagateljica šla v zapor in da naj pride živet k njemu v Avstrijo, s čemer jo spravlja v hudo stisko, vendar o tem ni ničesar navedenega niti v sklepu niti v mnenju CSD, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da mld. A. A. na stikih z očetom ni ogrožena, napačen. Prav tako ni mogoče vedeti, kakšne količine marihuane in tablet zaužije nasprotni udeleženec in kako poskrbi za mld. A. A. v času stikov. Predlagateljica dvomi, da bi se hči odprla strokovnemu delavcu Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) na razgovoru, saj se zaupa njej. Treba je preveriti, kako je z uživanjem prepovedanih drog pri nasprotnem udeležencu kot odvisniku, ki je v preteklosti užival trde droge kakor tudi protibolečinska sredstva. Prav tako je treba preveriti njegovo psihično stanje, saj je bil zdravljen po poškodbi glave, zaradi česar je imel hude psihične motnje. Vse navedeno pa lahko posega v korist in pravico mld. A. A. do zdravega okolja. Stroškov ne priglaša. 3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti uradno upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Zato sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju zgolj še odgovarja na pritožbena izvajanja.

7. Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica vložila predlog za spremembo stikov in predlog za izdajo regulacijske začasno odredbe, da se stiki začasno prekinejo do odločitve o glavni stvari oziroma za obdobje 9 mesecev, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Pritožbeno nesporno je, da sta udeleženca postopka bivša partnerja, ki imata skupno mld. hčer A. A., staro 7 let, ki je bila na podlagi sodne poravnave z dne 17. 9. 2018 dodeljena v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki, režim stikov pa je bil s sodnima poravnavama z dne 11. 6. 2020 in z dne 8. 9. 2022 zaradi spremenjenih okoliščin (očetove zaposlitve v Avstriji in začetka A. A. šolanja) spremenjen. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. med izvajanjem stikov pri očetu ni ogrožena, saj ni s stopnjo verjetnosti izkazano niti, da bi nasprotni udeleženec užival marihuano v hčerkini prisotnosti, niti, da je deklica med stiki v stiski oziroma ogrožena zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja starševske skrbi. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je štelo, da ni za verjetno izkazan pogoj ogroženosti otroka po 161. členu DZ.1

8. Sodišče druge stopnje tem pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje in še dodaja, da je v sodni praksi rednih sodišč2 in Ustavnega sodišča RS3 sprejeto stališče, da imajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe v družinskih zadevah neposredni vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene koristi otrok in interese obeh staršev, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To pa pomeni, da mora predlagatelj začasne odredbe izkazati nujnost izdaje začasne odredbe, ker bi bila sicer resno ogrožena otrokova korist.4 Te predpostavke pa v predmetni zadevi niso za verjetno izkazane.

9. Po presoji sodišča druge stopnje je dokazna ocena sodišča prve stopnje prepričljiva in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, sodišču druge stopnje pa se dvom v pravilno ugotovljeno dejansko stanje ni porodil. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja CSD, katerega strokovni delavec katerega je opravil razgovore z obema udeležencema in mld. A. A., prepričljivo ugotovilo, da ni za verjetno izkazano niti, da bi nasprotni udeleženec kadil marihuano v prisotnosti mld. A. A., niti, da bi mld. A. A. med stiki pri očetu doživljala stisko ali bila ogrožena. To pomeni, da ni podana temeljna predpostavka za izdajo predlagane začasne odredbe, to je ogroženost otroka. Nasprotna pritožbena izvajanja se tako izkažejo kot neutemeljena.

10. Glede pritožbene graje, da se ne ve, kolikšne količine marihuane in tablet zaužije nasprotni udeleženec in kako poskrbi za mld. A. A. v času stikov, in da bi moralo sodišče prve stopnje to preveriti, sodišče druge stopnje odgovarja, da mora sodišče v družinskih postopkih sicer res po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1) in da v tovrstnih postopkih sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP). Vendar to ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati vsa dejstva, ki so jih navajali udeleženci postopka. Dodatno zbiranje procesnega gradiva po uradni dolžnosti je omejeno zgolj na tiste primere, ko obstajajo indici (sumi) ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudila udeleženca postopka.5 Takšni indici pa v predmetni zadevi niso bili podani, zato sodišču prve stopnje navedenih dejstev ni bilo treba ugotavljati po uradni dolžnosti.

11. Glede pritožbenih izvajanj, da je nasprotni udeleženec zanikal, da bi mld. A. A. govoril o tem, da bo predlagateljica šla v zapor in da naj pride živet k njemu v Avstrijo, s čemer jo spravlja v hudo stisko, in da o tem ni ničesar navedenega niti v sodbi niti v mnenju CSD, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo navedbo nasprotnega udeleženca (iz odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe), da mld. A. A. nikoli ni govoril česa slabega o materi, da zanjo ustrezno skrbi in da je pri njem srečna, da je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo predlagateljičino izjavo, dano strokovnemu delavcu CSD, da gre mld. A. A. rada k očetu, v isti točki obrazložitve pa je tudi pojasnilo, da predlagateljičinih trditev o A. A.nem doživljanju stiske med stiki ni potrdil niti razgovor, opravljen z mld. A. A., saj je mld. A. A. v razgovoru s strokovnim delavcem CSD izražala tako naklonjenost do obeh staršev (tudi do očeta) kakor tudi zadovoljstvo s preživljanjem časa z očetom, iz česar je mogoče sklepati, da mld. A. A. med stiki z očetom ne doživlja stisk. To pomeni, da se je sodišče prve stopnje o tosmernih predlagateljičinih navedbah ustrezno in prepričljivo izjavilo, njena pravica do izjave pa ni bila kršena.

12. Pravno neupoštevna so pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na dogodke izpred 8. 9. 2022, ko je bila sklenjena tretja sodna poravnava med udeležencema postopka glede stikov z otrokom, saj je predlagateljica z navajanjem tovrstnih dejstev prekludirana zaradi časovnih mej pravnomočnosti sodne poravnave,6 ki se raztezajo na obdobje pred sklenitvijo zadnje sodne poravnave. V nasprotnem primeru bi bilo nedopustno poseženo v učinke pravnomočnosti sodne poravnave.

13. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 V skladu z navedeno določbo sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. 2 VSL Sklep IV Cp 633/2023 z dne 06.04.2023, VSL Sklep IV Cp 1742/2021 z dne 01.12.2021, VSM sklep III Cp 794/2019 z dne 17. 9. 2019. 3 Odločba US RS Up-410/01 z dne 14. 2. 2012. 4 VSM sklep III Cp 794/2019 z dne 17. 9. 2019. 5 Tako VS RS sodba II Ips 1090/2007 z dne 31.01.2008. V tem smislu glede uporabe preiskovalnih pooblastil (sicer pravdnem) postopku tudi A. Galič, d. Wedam Lukić, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, str. 80. 6 Sodna poravnava ima učinke pravnomočnosti (glej VS RS sodba II Ips 40/2010 z dne 23.02.2012), kar pomeni, da ima tudi učinek časovnih mej pravnomočnosti.