Jedro

Dokler ni odločeno o predlogu za odlog plačila sodnih taks do končne odločitve sodišča, je kljub obstoju taksne obveznosti, izdaja plačilnega naloga, v katerem je stranki naloženo plačilo sodne takse v določenem roku (torej pred končno odločitvijo o glavni stvari) pod grožnjo sankcij iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, preuranjena.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 23. 03. 2011 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 05. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru tožnice zoper plačilni nalog ugodi in se plačilni nalog z dne 04. 04. 2011 razveljavi. V II. točki izreka pa se sklep z dne 17. 05. 2011 razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožba zoper sklep z dne 07. 12. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 03. 2011

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 2496/2011-III z dne 23. 03. 2011 zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010. 2. Proti sklepu je dne 29. 04. 2011 tožnica vložila pritožbo, s katero pritožbenemu sodišče predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in razveljavi in odloži plačilo sodnih taks do odločitve sodišče v tej pravdni zadevi. Navaja, da izpodbijani sklep nima materialnopravne podlage v zakonu. Pravni pouk sodišča v izpodbijanem sklepu je nezakonit, saj Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne določa, da lahko sodišče zahtevo za odlog (pravilno oprostitev) plačila sodne takse zavrne s sklepom, prav tako pa ne določa, da je zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog (pravilno oprostitev) plačila sodne takse dovoljena pritožba, za katero se plačuje posebna taksa. Obrazec ZST-1 ni zakonsko zahtevana listina in je tožeča stranka ni dolžna predložiti, zato je bil sklep, s katerim je tožnico sodišče pozvalo na predložitev le-tega, nezakonit. Ker mora oblastni organ obrazec najprej poslati stranki, da ga izpolni, kar je sodišče storilo 23. 02. 2011, njena vloga z dne 30. 12. 2010 ni mogla biti nepopolna. Ni jasno, zakaj je sodišče citiralo določbo četrtega odstavka 34. člena ZST-1, ki govori o tem, da mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, ki je očitno ne razume. Ker zakon ne določa pogojev, na podlagi katerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za odlog plačila sodne takse, sodišče predloga ne more zavrniti, kar pomeni, da je sklep, ki nima razlogov, nepravilen in nezakonit. Nadaljnje pritožbene navedbe se nanašajo na utemeljitev predloga za izločitev sodnice.

3. Pritožba zoper sklep z dne 23. 03. 2011 ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v prvem odstavku 12. člena določa, da sodišče o oprostitvi, odlogu ter obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke. Iz besedila zakona torej izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu, pri čemer izraz odločiti nalaga sodišču, da upoštevajoč zakonske pogoje presodi, ali bo predlog zavrglo, zavrnilo ali mu ugodilo. ZST-1 v 11. členu govori o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče odloči tako, da predlogu ugodi, pri čemer a contrario nujno pomeni, da če pogoji niso izpolnjeni, mora sodišče odločiti in predlog zavrniti. Stališče pritožbe, da sodišče nima podlage v zakonu za izdajo sklepa, s katerim zavrne predlog za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih tako ne drži. 5. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa, da mora stranka predlogu (za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks) priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov. Iz navedenega besedila izhajata dve obveznosti stranke: 1. da sodišču predloži izjavo in 2. da to izjavo priloži že ob vložitvi predloga. V tretjem odstavku 12. člena je tudi določeno, da če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu (tudi če izjava sploh ni priložena - op. sodišča) ali če obrazcu niso priložene vse predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Brez zakonske podlage so torej navedbe pritožnice, da glede na to, da ji je sodišče poslalo obrazec po vložitvi predloga, predlog ni mogel biti nepopoln, saj izjave prej ni mogla priložiti.

6. Besedilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 določa tudi, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Predpis ministra, o katerem govori tretji odstavek 12. člena ZST-1 je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Uradni list RS, št. 93/2008 s spremembami in dopolnitvami), ki določa vsebino in obliko obrazca, ki ga mora stranka priložiti predlogu, pri čemer pravilnik poimenuje navedeni obrazec obrazec ZST-1. Iz povedanega tako izhaja: 1. da mora biti izjava podana na predpisanem obrazcu in 2. da je to obrazec ZST-1. Tudi pritožbene navedbe, da obrazec ZST-1 ni zakonsko zahtevana listina in je tožeča stranka ni dolžna predložiti tako niso utemeljene.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni upoštevalo četrtega odstavka 34. člena ZST-1 (pravilno 11. člena ZST-1), kljub temu, da ga je citiralo, pritožbeno sodišče takšne očitke pritožbe zavrača. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upoštevajoč izterjave in sodne prepovedi, s katerimi je obremenjen pritožničin osebni dohodek, pritožnica prejme mesečno 686 EUR (te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija). Upoštevajoč takšen dohodek pritožnice ter višino sodne takse za pritožbo, v zvezi s katero je bil podan predlog za oprostitev plačila takse (33,00 EUR), tudi po oceni pritožbenega sodišča, s plačilom sodne takse za pritožbo ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Prav tako pa ni mogoče zaključiti, da je ob prihodkih v višini 686,00 EUR likvidnostno stanje pritožnice takšno, da plačila 33,00 EUR ne bi zmogla. S tem pa pogoj za ugoditev predlogu ni podan, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog zavrnilo, pravilna.

8. Ker pritožba zoper sklep z dne 23. 03. 2011 ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 05. 2011

9. S sklepom z dne 17. 05. 2011 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 04. 04. 2011 in ga vzdržalo v veljavi (I. točka izreka sklepa) in zavrnilo predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010 (II. točka izreka sklepa).

10. Proti sklepu je dne 08. 06. 2011 tožnica vložila pritožbo, s katero je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in razveljavi in izloči imenovano sodnico ter zadevo predodeli sodniku, ki bo odložil plačilo sodnih taks do končne odločitve v tej pravdni zadevi. Navaja, da plačilni nalog nima materialnopravne podlage v določbi prvega odstavka 34a. člena ZST-1, zato o ugovoru zoper takšen plačilni nalog ni mogoče odločiti po določbi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1. V nadaljevanju ponavlja navedbe, zakaj predloga za odlog (pravilno oprostitev) plačila sodnih taks ni mogoče zavrniti in je zato sklep z dne 23. 03. 2011 izmišljen. Takse za pritožbo zoper sklep, ki je nezakonit, ni in je zato tudi izpodbijani taksni nalog nezakonit. Glede na povedano taksna obveznost niti ni nastala, kar pomeni, da nima podlage v tar. št. 30010 ZST-1. Pritožnica za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. Pritožnica z ugovorom zoper plačilni nalog ni predlagala odloga plačila sodne takse. Ker taksna obveznost za ugovor zoper plačilni nalog ni nastala, pomeni, da dolžna taksna obveznost ne znaša 33 EUR. Glede na povedano, je premoženjsko stanje pritožnice brezpredmetno.

11. Pritožba je utemeljena.

O I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 17. 05. 2011. 12. Sodišče prve stopnje je hkrati s sklepom z dne 23. 03. 2011, s katerim je zavrnilo predlog pritožnice za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010, pritožnici poslalo tudi taksni nalog z dne 04. 04. 2011, s katerim jo je pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo. Pritožnica zmotno meni, da je bil plačilni nalog z dne 04. 04. 2011 izdan za plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila pritožnica zoper sklep z dne 23. 03. 2011, saj je bila navedena pritožba vložena 29. 04. 2011 in zanjo taksna obveznost ob vročitvi taksnega naloga z dne 04. 04. 2011, sploh še ni nastala. Izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo se nanaša na plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila pritožnica dne 30. 12. 2010, saj je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010, zavrnilo.

13. Ker je s pritožbo z dne 30. 12. 2010 pritožnica izpodbijala sklep, s katerim je bila njena pritožba zavržena, je na podlagi ZST-1 in sicer na podlagi prvega odstavka 3. člena (1), 1. točke prvega odstavka 5. člena (2) ter četrtega odstavka 10. člena (3) nastala dolžnost plačila sodne takse za to pritožbo. Pri tem je upoštevajoč citirana zakonska določila povsem neutemeljeno razlogovanje pritožnice, da če je sklep nezakonit in brez pravne podlage, lahko stranka vloži zoper takšen sklep pritožbo, pri tem pa zanjo dolžnost plačila sodne takse ne velja. Da je taksna obveznost nastala, priznava celo sama pritožnica, ki je hkrati s pritožbo, vloženo 30. 12. 2010, podala tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Taksna obveznost je nastala, predlog za oprostitev plačila sodne takse za to pritožbo pa je bil s sklepom z dne 23. 03. 2011 zavrnjen (ta sklep bil tudi potrjen s strani pritožbenega sodišča v I. točki izreka tega sklepa).

14. Pritožbeno sodišče je kljub presoji, da za pritožbo, vloženo dne 30. 12. 2010 obstoji taksna obveznost, izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru zoper plačilni nalog ugodilo. Takšno odločitev je narekovalo dejstvo, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o predlogu za odlog plačila sodnih taks (za celotni postopek), ki ga je pritožnica podala ob vložitvi tožbe. Dokler ni odločeno o predlogu za odlog plačila sodnih taks do končne odločitve sodišča, je kljub obstoju taksne obveznosti, izdaja plačilnega naloga, v katerem je stranki naloženo plačilo sodne takse v določenem roku (torej pred končno odločitvijo o glavni stvari) pod grožnjo sankcij iz tretjega odstavka 105a. člena ZPP, preuranjena.

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 05. 2011 v I. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru pritožnice zoper plačilni nalog ugodilo in plačilni nalog z dne 04. 04. 2011 razveljavilo.

O II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 17. 05. 2011. 16. Pritožnica napada tudi ta del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010. Čeprav pritožnica v pritožbi tudi v zvezi s to odločitvijo sodišča ne ponudi razlogov, ki bi bili pravno utemeljeni, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), ter pri tem presodilo, da je pritožba utemeljena.

17. Sodišče prve stopnje je v izreku odločilo o zavrnitvi predloga za odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010, v obrazložitvi tega dela odločitve pa je zapisalo, da je pritožnica hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog predlagala, da se plačilo sodne takse odloži do odločitve sodišča. Ne le, da je s takšno obrazložitvijo podana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj razlogi nasprotujejo samemu izreku. Tudi navedbe sodišča prve stopnje v obrazložitvi, da je tožeča stranka z ugovorom zoper plačilni nalog predlagala odlog plačila sodnih taks ne drži, saj takšnega predloga ni podala, poleg tega niti ni potreben, saj se taksa za ugovor zoper plačilni nalog na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ne plačuje. Nepravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi v samem izreku, saj govori o odlogu plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2010, pri čemer je ob vložitvi navedene pritožbe pritožnica predlagala oprostitev, ne odlog plačila sodnih taks, poleg tega pa je o tem predlogu sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom z dne 23. 03. 2011. 18. Ker je sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 05. 2011 tudi v II. točki izreka napačen, je pritožbeno sodišče pritožbi tudi v tem delu ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 07. 12. 2010

19. Upoštevajoč odločitev pritožbenega sodišča iz I. in II. točke izreka tega sklepa, je sodišče presojalo tudi utemeljenost pritožbe, ki jo je pritožnica vložila zoper sklep o zavrženju njene pritožbe, saj kljub obstoju taksne obveznosti ob zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, iz zgoraj navedenih razlogov, v tem konkretnem primeru, plačilo sodne takse za pritožbo ni procesna predpostavka.

20. Z izpodbijanim sklepom z dne 07. 12. 2010 je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice z dne 03. 11. 2010 zavrglo.

21. Zoper sklep je dne 30. 12. 2010 tožnica vložila pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in odpravi in odloži plačilo sodnih taks do končne odločitve sodišča. Navaja, da sklep sodišča prve stopnje z dne 04. 10. 2010 nima podlage v zakonu, prav tako pravni pouk sklepa nima podlage v zakonu. Sklep z dne 04. 10. 2010 ni sklep procesnega vodstva, saj sodnica, ki ga je izdala ni predsednica senata. V sklepu ni navedeno, katerih delov sodnica ni razumela in ni navedeno, iz katerih razlogov vloge ne more obravnavati. Vloga tudi ni mogla biti nepopolna, ker pritožnica obrazca ni mogla predložiti preden ga je prejela, to pa je bilo šele 30. 10. 2010, zato vloga z dne 22. 09. 2010 ni mogla biti nepopolna. Poleg tega zahtevi za odlog ni priložila nobene vloge, ki bi lahko bila nerazumljiva.

22. Pritožba ni utemeljena.

23. S sklepom z dne 04. 10. 2010 je sodišče prve stopnje pritožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov. Zoper ta sklep je pritožnica 03. 11. 2010 vložila pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, saj je štelo, da zoper sklep z dne 04. 10. 2010 ni pritožbe.

24. Zakon o pravdnem postopku v 18. točki prvega odstavka 270. člena določa, da ima predsednik senata med pripravami na glavno obravnavo pravico odločati o ukrepih za popravo vlog. Tretji odstavek istega člena določa, da zoper sklepe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.

25. Iz pritožbenih navedb, v zvezi s tem, da sodeča sodnica ni predsednica senata, da ni šlo za priprave na glavno obravnavo in da zato ne gre za sklep procesnega vodstva veje ozko in dobesedno – in se tem nepravilno – razumevanje postopkovnih določb, prav tako pa tudi pritožničino nepoznavanje zakona in s tem postopka kot celote. Na te neutemeljene navedbe pritožbeno sodišče odgovarja, da so pooblastila predsednika senata izenačena s pooblastiti sodnika (posameznika) na podlagi 15. člena ZPP. Prav tako je iz 272. člena jasno, da lahko sklepe iz 270. člena ZPP sodnik izdaja ob predhodnem preizkusu tožbe, v tem primeru predloga za odlog plačila taks. Ker gre torej za sklep procesnega vodstva, je tudi pravni pouk v sklepu pravilen, saj zoper takšen sklep pritožba ni dopustna.

26. Tudi iz nadaljnjih pritožničinih navedb v zvezi s tem, zakaj njena vloga ni bila nepopolna ter da je bil s tem neutemeljen poziv sodišča na dopolnitev predloga za odlog plačila taks izhaja pritožničino nerazumevanje določb postopka. Na del teh navedb je pritožbeno sodišče odgovorilo že v točkah 5. in 6. obrazložitve tega sklepa, na ostale navedbe pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj pritožnica z njimi napada sklep, zoper katerega ni pritožbe in so zato za ta pritožbeni postopek pravno nerelevantne. Pritožnica bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep, s katerim bi zaradi nedopolnitve predloga, sodišče štelo predlog za umaknjen.

27. Ker je pritožnica 03. 11.2010 vložila pritožbo, s katero je izpodbijala sklep z dne 04. 10. 2010, zoper katerega ni pritožbe, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 07. 12. 2010 njeno pritožbo pravilno zavrglo. S tem je pritožba zoper sklep z dne 07. 12. 2010 neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Prvi odstavek 3. člena ZST-1 določa: S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. (2) 1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1 določa: Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče , ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače. (3) Četrti odstavek 10. člena ZST-1 določa, za katere postopke ni taksne obveznosti, to pa je: V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.