Up-191/02 - 7

14. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 45/01 z dne 15. 1. 2002 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1709/98 z dne 20. 10. 2000 in s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 167/97 z dne 22. 10. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnici je prenehalo delovno razmerje, ker je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ni več vrnila. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek pritožnice na razveljavitev sklepov delodajalca z dne 17. 12. 1996 in 31. 1. 1997 o prenehanju delovnega razmerja pritožnice. Zavrnilo je tudi njen zahtevek po reintegraciji in razporeditvi na prejšnje delovno mesto receptorja - telefonista. S sklepom pa je zavrglo del tožbe, ki se je nanašal na razveljavitev sklepa o razporeditvi pritožnice na delovno mesto snažilke ter na predložitev pogodbe o zaposlitvi v podpis. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.

Zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo in sklepom nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev četrtega odstavka 15. člena in 35. člena Ustave. Meni, da so ji bile s sodbama prve in druge stopnje kršene temeljne pravice iz delovnega razmerja, delovno razmerje pa naj bi ji prenehalo neupravičeno. Vrhovnemu sodišču očita, da ni upoštevalo, da je bil kršen 23. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR). V zvezi s tem navaja, da ji ni bil vročen sklep o njenih pravicah in obveznostih na delovnem mestu snažilke, niti ni bilo določeno, s katerim dnem naj bi nastopila navedeno delo. Zato tudi ni vedela, kdaj je sklep o razporeditvi postal dokončen.

Prav tako ji ni bila predložena v podpis pogodba o zaposlitvi za delovno mesto snažilke, pa tudi na zdravniški pregled ni bila predhodno poslana. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in sklepov.

B.

Pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo z navedbami, s katerimi zatrjuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Takšne navedbe ustavne pritožbe ne utemeljujejo. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pa pritožnica s ponavljanjem argumentov, s katerimi v delovnem sporu ni uspela, in z navedbami, s katerimi izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišč, ni izkazala.

Ker pritožnica le pavšalno in brez obrazložitve navaja kršitvi četrtega odstavka 15. člena in 35. člena Ustave, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni moglo preizkusiti.

C.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

D.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan