Jedro

Pritožba je nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj jo je vložila oseba, ki ni stranka tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša, prav tako ji ne nalaga nobenih obveznosti ali omejitev.

Izrek

I. Pritožba Republike Slovenije se zavrže. II. Republika Slovenija sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo: (I.) da se izvršilni postopek nadaljuje; (II.) da družba A. d.o.o. vstopi v predmetni izvršilni postopek namesto prvotnega upnika; (III.) da upnik A. d.o.o., prevzame izvršbo v stanju v katerem je, ko vstopi vanjo; (IV.) da mora novi v roku 8 dni sodišču sporočiti predloge za nadaljevanje izvršbe, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo; (V.) da mora dolžnik novemu upniku v roku 8 dni plačati nadaljnje izvršilne stroške v višini 14,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačilu; (VI.) da se v presežku predlog novega upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne.

2. Zoper I. in V. točko predmetnega sklepa se pritožuje Republika Slovenija. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne opredeljuje. V pritožbi navaja, da ni jasno, zakaj je prejela izpodbijani sklep, saj ni stranka postopka. Naslovno sodišče je zaprosila za podatke o stanju izvršilnih postopkov za potrebe sprožitve pravdnega postopka, hkrati pa je sodišče seznanila, da je v okviru kaducitete v zapuščinskem postopku po pokojnem dolžniku postala lastnica nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je 5. 9. 2022 izdalo sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnino, vendar pa predmetni sklep v uvodu Republike Slovenije kot stranke postopka ne omenja. Opozarja, da je bila prekinitev postopka neutemeljena in bi bilo potrebno izvršilni postopek nadaljevati. Republiko Slovenijo bi sicer moralo sodišče prve stopnje povabiti, da prevzame postopek, saj je vstopila v vsa pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile predmet dedovanja. Navaja še, da je odločitev v V. točki izreka neizvršljiva, saj pokojni dolžnik stroškov ne more plačati, lahko pa bi plačilna obveznost zadela njo. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti, da nadaljnje izvršilne stroške, upoštevaje vse okoliščine obravnavanega primera, krije novi upnik sam. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je nedovoljena.

5. Sodišče druge stopnje, ki je dolžno pred vsebinsko obravnavo pritožbe preizkusiti, ali ta izpolnjuje formalne procesne predpostavke iz 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ugotavlja, da je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj jo je vložila oseba, ki ni stranka tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša, prav tako ji ne nalaga nobenih obveznosti ali omejitev.1

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo Republike Slovenije zavrglo, ne da bi vsebinsko odgovarjalo na njene pritožbene navedbe (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Vsled sprejete odločitve o zavrženju pritožbe Republika Slovenija sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tudi iz odredbe sodnice z dne 24. 10. 2022 je razvidno, da je bil izpodbijani sklep vročen pritožnici v vednost, saj ni stranka postopka, vendar je pomotoma izpadel pripis na kuverti oziroma spremni dopis.