Jedro

Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani točki 1 spremeni tako, da se ustavi izvršba.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31. 1. 2023 sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi (točka 1 sklepa) ter da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini posameznega dela stavbe X-1 v lasti dolžnika do celote razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. I 15/2023 z dne 26. 1. 2023 (točka 2 sklepa).

2. Zoper 1. točko sklepa je vložil dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo. V pritožbi navaja, da se ne strinja s tem, da je sodišče ustavilo izvršilni postopek, saj je dolžnik še pred pravnomočnostjo sklepa zoper sklep o izvršbi vložil ugovor in zahteva, da se o ugovoru tudi odloči glede na to, da je bil sklep o izvršbi neupravičeno izdan glede zneska 6.210,00 EUR in so bila ta sredstva iz dolžnikovega računa tudi neupravičeno odtegnjena, prav tako je bilo odločeno, da je dolžnik dolžan povrniti stroške postopka, stroški pa so nastali tudi samemu dolžniku. Dolžnik ima pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in se izvršilni postopek ne ustavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica je odgovorila na pritožbo po svojem pooblaščencu ter predlagala zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 26. 1. 2023 dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave zneska 6.210,00 EUR in zneska 445,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2022 dalje do plačila na podlagi izvršilnega naslova in sicer je med drugim dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Ker je upnica k predlogu za izvršbo predložila tudi izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje postopalo po tretjem odstavku 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sklep o izvršbi poslalo v izvršitev organizaciji za plačilni promet. Tretji odstavek 46. člena ZIZ namreč določa, da se upnik lahko poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Dolžnikov dolžnik Banka A. je z dopisom z dne 31. 1. 2023 sodišče obvestila, da je dolgovani znesek po sklepu o izvršbi odtegnila z dolžnikovega računa in da je izvršba realizirana. Istega dne je tudi upnica sodišču poslala vlogo, imenovano umik izvršbe, in sodišču sporočila, da je dolžnik dne 30. 1. 2023 svojo terjatev v celoti poravnal in zato izvršbo umika. Nadalje iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi osebno dne 1. 2. 2023 in pravočasno dne 6. 2. 2023 priporočeno na sodišče poslal ugovor zoper sklep o izvršbi.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi vloge upnice z dne 31. 1. 2023 izdalo izpodbijani sklep upoštevaje 43. člen ZIZ.

7. Vendar pa je glede na zgoraj opisana pravna dejanja upnice in dolžnika odločitev sodišča prve stopnje napačna. Upnica je predlagala le ustavitev izvršbe. Potrebno je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal. Zlasti zato, ker ne more biti v naprej izključeno, da bi bil sklep o izvršbi zaradi ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar pa je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ tudi razlog za nasprotno izvršbo.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se v konkretnem primeru ustavi le izvršba.

9. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je višje sodišče odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožnik ob upoštevanju prvega odstavka 156. člena ZPP, saj gre za naključje, ki se je njmu primerilo, upnik pa iz razloga, ker navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).