Jedro

Že tožena stranka je tožniku pojasnila, da predmet pritožbe oziroma tožbe ne morejo biti merila javnega razpisa. Slednja so bila upoštevana za vse prijavitelje in so bili vsi, ki so se prijavili na predmetni javni razpis enako obravnavani. Zato na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati mnenje Socialne zbornice Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo tožnikovo prijavo za sofinanciranje razvojnega socialnovarstvenega programa v letu 2017 „...“ (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka 25. 11. 2016 objavila Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2017 (v nadaljevanju: javni razpis). Postopek javnega razpisa je vodila Komisija za vodenje postopka javnega razpisa za dodelitev sredstev za sofinanciranje socialnovarstvenih programov v letu 2017 (v nadaljevanju: komisija). Na podlagi javnega razpisa so prijavitelji lahko prijavili programe v okviru dveh sklopov in sicer: za javne socialnovarstvene programe za obdobje od 2017 do 2023 in razvojne socialnovarstvene programe za leto 2017. V sklop razvojnih socialnovarstvenih programov sodijo programi, ki so uporabnikom na voljo za daljše časovno obdobje in v katerih je vnaprej predvidena določena oblika dela, posamezni uporabniki pa so kontinuirano ali občasno vključeni v program. Programi se lahko izvajajo s pomočjo prostovoljcev ali različnih usposobljenih izvajalcev pod vodstvom in z usmerjanjem strokovnih delavcev. Komisija je ugotovila, da je od 79 prijav 60 prijav izpolnjevalo splošne in posebne pogoje javnega razpisa in je doseglo zadostno število točk, 6 prijaviteljev pa jih ni doseglo. Maksimalno število točk je bilo 52 točk, za izbor pa je bilo treba zbrati vsaj 35 točk. Tožnik se je na javni razpis prijavil s programom „...“ pod razvojne socialnovarstvene programe za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov. Tožnik je za prijavljen program skupaj zbral 34 točk. Tožena stranka navaja splošna merila za ocenjevanje in število točk, ki je dodeljeno tožniku po posameznem merilu. Sklicuje se na III. poglavje javnega razpisa, ki določa, da bodo razvojni socialnovarstven programi, ki ne bodo zbrali vsaj 35 točk, zavrnjeni. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk (zbral je 34 točk), je komisija predlagala, da se njegov program zavrne. Na predlog komisije je ministrica sprejela izpodbijani sklep.

3. Tožnikovo pritožbo je tožena stranka 14. 6. 2017 zavrnila s sklepom. Tožnik je v pritožbi navajal, da njegovemu programu pri splošnem merilu glede ustreznosti kadrovske strukture ni bilo dodeljeno ustrezno število točk. Dodeljeni sta bili samo 2 točki, namesto 8 točk. Tožena stranka je navedene tožnikove ugovore zavrnila. Sklicuje se na splošno merilo št. 5, III. poglavja javnega razpisa in navaja način točkovanja ustrezne kadrovske strukture. Glede tožnikovega programa je ugotovljeno, da nima zadovoljive kadrovske strukture, zaradi česar je prejel (zgolj) 2 točki. Sklicuje se na tožnikovo vlogo, iz katere je razvidno, kdo so izvajalci programa. Tožena stranka med drugim ugotavlja, da izvajalka programa A.A. nima izobrazbe po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in nima opravljenega strokovnega izpita s področja socialnega varstva. Prav tako nima najmanj višje strokovne izobrazbe. Iz vloge tudi ni razvidno, da bi imela opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva. Zato zaključuje, da vsi izvajalci tožnikovega programa nimajo ustrezne kadrovske strukture glede na splošno merilo št. 5, III. poglavja javnega razpisa.

4. Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep iz razlogov nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je na javni razpis prijavil program „...“ pod razvojne socialnovarstvene programe za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov. V prijavi je zaprosil za financiranje izvajanja programa za neodvisno življenje 8 študentov invalidov, ki bivajo v tožnikovih bivalnih enotah, v višini 58.300,00 EUR. Namen programa je omogočiti podporo študentom invalidom pri osamosvajanju, organiziranju in udejanjanju neodvisnega, enakopravnega in aktivnega življenja. Predvsem gre za študente invalide, ki se srečujejo s stanovanjsko problematiko. Za izvedbo programa, v katerega je vključenih 8 uporabnikov, je tožnik predvidel 1 strokovno delavko z opravljenim strokovnim izpitom na področju socialnega varstva in 3 laične delavke (osebne asistentke). Od tega bi bili iz javnega razpisa financirani stroški dela 1 strokovne delavke in 2 laičnih delavk. Tožnik se sklicuje na splošne pogoje predmetnega javnega razpisa, merila za ocenjevanje ter merila za odmero sredstev.

5. Tožnik navaja kako so v splošnih pogojih predmetnega javnega razpisa opredeljeni strokovni delavci in kako so opredeljeni laični delavci. Nadalje povzema merila za ocenjevanje ustrezne kadrovske strukture ter merila za odmero sredstev. Tožnik je za financiranje stroškov dela iz razpisa predvidel strokovno delavko B.B., ki ima opravljen strokovni izpit na področju socialnega varstva, VII. stopnjo izobrazbe, smer dipl. upravna organizatorka, 17 let delovnih izkušenj na področju invalidskega varstva, od tega je 9 let redno zaposlena pri tožniku kot vodja informacijsko-svetovalne pisarne za študente invalide ter 9 let kot vodja progama osebne asistence. Iz razpisa bi se financirali tudi stroški dela dveh laičnih delavk (osebnih asistentk), A.A., po izobrazbi kmetijske tehtnice in C.C., po izobrazbi dipl. sociologinje kulture. Da z navedeno kadrovsko strukturo tožnik ustreza pogojem razpisa in ima ustrezno kadrovsko strukturo, je potrdila tudi Socialna zbornica Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) v izdanem pozitivnem mnenju 31. 1. 2017. Minimalno potrebno število točk za sofinanciranje je 35, tožnik pa jih je prejel 34. Če bi tožena stranka upoštevala, da ima predvidena strokovna delavka ustrezno izobrazbo, bi tožnik prejel zadostno število točk, saj bi namesto 2 točk za kadrovsko ustreznost prejel 8 točk. Iz sklepa, s katerim je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo, izhaja, da izvajalka programa A.A. nima izobrazbe po 69. členu ZSV, nima opravljenega strokovnega izpita s področja socialnega varstva in prav tako ne najmanj višje strokovne izobrazbe in opravljenega preizkusa usposobljenosti s področja socialnega varstva. Po mnenju tožnika je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje oziroma je iz ugotovljenih dejstev sprejela napačen sklep o dejanskem stanju, saj meni, da ima navedena strokovna delavka programa ustrezno izobrazbo po ZSV. Laični delavki, ki sta predvideni kot osebni asistentki, izpolnjujeta pogoje iz meril za odmero sredstev, kjer se zahteva vključno srednja izobrazba (VII. poglavje, točka C, 7.a razpisa). Da je kadrovska struktura programa ustrezna, je Zbornica ponovno pritrdila v mnenju z dne 27. 7. 2017, za katerega je zaprosil tožnik. V navedenem mnenju Zbornica ugotavlja tudi, da so splošna merila javnega razpisa, ki se nanašajo na kadrovsko strukturo, glede na veljavne kadrovske normative po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, neustrezna. Neskladna so tudi splošna in dodatna merila javnega razpisa. Sklepno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki oziroma, da samo ugotovi dejansko stanje zadeve, tako da odloči, da tožnik v obravnavani zadevi izpolnjuje razpisne pogoje.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu. Med drugim dodaja, da so bili v skladu z merili iz navedenega javnega razpisa pri ocenjevanju z 8 točkami ocenjeni programi, pri katerih so imeli vsi zaposleni v prijavljenem programu, ki naj bi bili sofinancirani s strani tožene stranke, izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva ali so v programu zaposleni laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo in imajo opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva. Tožena stranka še navaja, da so bili pri točkovanju vsi programi oziroma prijavitelji enako obravnavani. Glede tožnikovih navedb o neustreznosti meril, ki se nanašajo na kadrovsko strukturo, tožena stranka pojasnjuje, da je v javnem razpisu izrecno navedeno, da predmet pritožbe in torej tudi tožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje prijav, kar je tudi v skladu s tretjim odstavkom 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena tožnikova prijava za sofinanciranje razvojnega socialnovarstvenega programa v letu 2017 „...“, pravilen in zakonit. 9. Ni sporno, da je maksimalno število točk, ki jih je lahko prejel posamezen prijavitelj 52, ter da je bilo za izbor treba zbrati vsaj 35 točk. Prav tako ni sporno, da je tožnik prejel skupno 34 točk in da tako ni dosegel minimalnega števila točk, ki ga je bilo treba zbrati za izbor na predmetnem javnem razpisu. Sporno pa je število točk, ki je bilo v postopku dodeljeno tožniku pri merilu pod točko 5, ki se nanaša na kadrovsko strukturo. Tožnik je namreč pri navedenem merilu prejel 2 točki, meni pa, da bi moral prejeti 8 točk. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni.

10. Iz predmetnega javnega razpisa izhajajo splošna merila za ocenjevanje, med katerimi je določeno pod 5. „Program ima ustrezno kadrovsko strukturo glede na merila za odmero sredstev/izračuni: - program ima ustrezno kadrovsko strukturo, in sicer so v programu zaposlene osebe, ki imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva ali so v programu zaposleni laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo in imajo opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva (8 točk), - program ima zadovoljivo kadrovsko strukturo, in sicer so v programu zaposleni laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo in nimajo opravljenega preizkusa usposobljenosti s področja socialnega varstva (5 točk), - program nima zadovoljive kadrovske strukture iz prve in druge alineje tega merila (2 točki).“ Tožena stranka je ugotovila, da izvajalka programa A.A. nima izobrazbe po 69. členu ZSV (ki določa višjo ali visoko šolo) in nima opravljenega strokovnega izpita s področja socialnega varstva. Prav tako nima najmanj višje strokovne izobrazbe. Iz tožnikove vloge tudi ni razvidno, da bi imela opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da vsi tožnikovi izvajalci programa nimajo ustrezne kadrovske strukture glede na splošno merilo št. 5 poglavja III javnega razpisa. Zato je pri navedenem merilu tožniku dodelila (zgolj) 2 točki, saj je ugotovila, da program nima zadovoljive kadrovske strukture iz prve in druge alineje omenjenega merila.

11. Tožnik ne ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da so izvajalci programa, ki naj bi bil sofinanciran s strani tožene stranke: - B.B., po izobrazbi diplomirana upravna organizatorka, s strokovnim izpitom s področja socialnega varstva in navedbo delovnih izkušenj: 9 let strokovna sodelavka, 2 leti vodja programa, - A.A., po izobrazbi kmetijski tehnik, brez strokovnega izpita s področja socialnega varstva in navedbo delovnih izkušenj: 1 leto laični sodelavec v programu, - C.C., po izobrazbi diplomirana sociologinja kulture, brez strokovnega izpita s področja socialnega varstva in navedbo delovnih izkušenj: 2 leti laični sodelavec v programu. Tožnik ne oporeka ugotovitvam glede dejanske izobrazbe izvajalke programa A.A., pač pa meni, da naj bi bila navedena izobrazba omenjene oziroma izobrazba vseh ostalih tožnikovih izvajalcev programa ustrezna in da naj bi tako imel tožnikov program ustrezno kadrovsko strukturo ter bi zato moral prejeti 8 točk. Pri tem se sklicuje na pozitivno mnenje Zbornice z dne 31. 1. 2017 in na njeno mnenje z dne 27. 7. 2017. Sklicuje se tudi na pogoje za odmero sredstev iz VII. poglavja, točka C, 7.a javnega razpisa, kjer se za laične delavce zahteva izključno srednja izobrazba.

12. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Glede na točko 5 meril za ocenjevanje predmetnega javnega razpisa tožnikovi ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Iz tožnikovih ugovorov pa je razumeti, da omenjeno merilo iz točke 5 ni ustrezno. Že tožena stranka je tožniku pojasnila, da predmet pritožbe oziroma tožbe ne morejo biti merila. Slednja so bila upoštevana za vse prijavitelje in so bili vsi, ki so se prijavili na predmetni javni razpis enako obravnavani. Zato na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati mnenje Socialne zbornice Slovenije. Pri tem sodišče še pripominja, da izpodbijani sklep ni (zgolj) rezultat premajhnega števila točk pri merilu kadrovske strukture, saj bi tožnikov program, če bi pridobil še kakšno točko po drugih merilih, lahko (kljub samo 2 točkama pri omenjenem spornem merilu) bil izbran za sofinanciranje. Premajhno število točk zaradi neustrezne kadrovske strukture tako ni bilo samo po sebi razlog, zaradi katerega je bila tožnikova prijava na predmetni javni razpis zavrnjena.

13. Iz pojasnjenih razlogov je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katera pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je v zadevi relevantno, ni sporno.