Jedro

Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.

Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.

Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil. Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (to je v delu, v katerem ni ugodeno stroškovnemu zahtevku tretjega preko 40,00 EUR) potrdi.

Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je upnik tretjemu, T. C., dolžan povrniti stroške v znesku 40,00 EUR v roku osem dni, po poteku paricijskega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila. Iz sklepa izhaja, da ni priznalo vseh zahtevanih stroškov in proti temu delu sklepa se je pravočasno pritožil tretji po pooblaščencu.

V pritožbi navaja, da je kriterij potrebnosti iz 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) drugo vprašanje v primerjavi s kriterijem iz petega odstavka 38. člena ZIZ. Meni, da je podaja ugovora potrebna in sodišče o v ugovoru priglašenih stroških še ni odločilo, saj je moralo počakati na končni izid. Zavrnitev ugovora je samo formalna in temelji na zakonskem določilu, ki sodišču nalaga zavrnitev, če upnik ugovoru nasprotuje. Zato je tretji, ki je v izvršilnem postopku uspel, upravičen do povračila stroškov za ugovor tretjega. Kriterij potrebnosti izpolnjuje tudi odgovor na predlagano začasno odredbo. Neizjasnitev formalno sicer ne bi imela posledice, kot da tretji soglaša s predlagano začasno odredbo, vendar je bil njegov odgovor vseeno smiseln, še zlasti, ker je bila predlagana nenavadna odredba glede strank. Kriterij koristnosti izpolnjuje tudi pripravljalna vloga z dne 9. 6. 2008, s katero je tretji želel čimprej izposlovati zavrnitev ugovora in napotitev na pravdo. Tudi preostala priglašena opravila imajo podlago v tedaj veljavni tarifni številki 39 OT v 3., 4. in 7. točki. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu priznajo vsi priglašeni stroški ugovornega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Strinjati se je treba s stališčem pritožnika, da se stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tretji v ugovoru, datiranem z 29. 1. 2008, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 19. 6. 2008, zahtevka za povrnitev stroškov ugovora ni podal, prav tako pa ga tudi ni podal v stroškovniku, ki je priloga sporočila sodišču, datirana z dnem 10. 11. 2008 (priglasitev v tem stroškovniku bi bila sicer prepozna – sedmi odstavek 38. člena ZIZ ter tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroški za ugovor tako sploh niso bili in niso mogli biti predmet odločanja z izpodbijanim sklepom.

Nadalje se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo, da upnik ni neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008. Pritožniku je treba pojasniti, da je upnik na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžan tretjemu na njegovo zahtevo povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre torej za kriterij, ki je bliže krivdni povzročitvi stroškov. Višje sodišče pripominja, da nobena izmed navedenih vlog ne izpolnjuje navedenega kriterija, pa tudi ne kriterija potrebnosti, ki ga uveljavlja pritožnik. Predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je upnik vložil 29. 5. 2008, ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti oziroma pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.

Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno tudi, ko ni priznalo stroškov za poročila in obvestila ter preveritev pravnomočnosti (štirikrat po 20 odvetniških točk in dvakrat po 50 odvetniških točk). Za posamezna opravila ni podlage za ovrednotenje v Odvetniški tarifi, saj pošiljatev sklepa stranki, prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču (z dne 21. 7. 2008, 18. 8. 2008 in 10. 11. 2008) pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil. Poleg tega višje sodišče še dodaja, da je treba zahtevati povrnitev stroškov že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja (prim. tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kasnejša priglasitev pa je prepozna.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu, torej v delu, v katerem stroškovnemu zahtevku ni ugodeno preko 40,00 EUR, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestem odstavku 38. člena ZIZ.