Jedro

Tožnica je imela že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenko in ima prav, ko meni, da bi morala tožena stranka upoštevati 88. člen ZUP. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za dopolnitev vloge z dne 16. 6. 2016 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Bpp 238/2016-6 z dne 14. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 16. 6. 2016. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP prejel tožničino prošnjo za BPP in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in kot oprostitev stroškov postopka v pravdni zadevi zaradi razveze oziroma razveljavitve izročilne pogodbe. Skladno s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 EUR, dvakratnik minimalnega dohodka 577,62 EUR. Skladno s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se BPP ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej znesek 13.862,88 EUR.

2. Po vpogledu v zemljiško knjigo je organ za BPP ugotovil, da je tožnica (so)lastnica nepremičnin in se za ugotovitev njihove vrednosti oprl na podatke o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, ki izhajajo iz registra nepremičnin pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS). Organ za BPP je pri presoji finančnega pogoja upošteval le pozidana zemljišča in ugotovil, da je tožnica lastnica dveh pozidanih zemljišč in sicer zemljišč s parc. št. 25/9 in 25/18, obe k.o. ... do 4/15, katerih skupna vrednost, upoštevajoč tožničin solastninski delež, znaša 19.469,06 EUR. S tem je seznanil tožnico ter jo pozval, da se o vrednosti nepremičnin izjasni. Tožnica je dopis organa za BPP po pooblaščenki A.A. prejela 20. 6. 2016, a nanj v postavljenem roku ni odgovorila, zato je organ odločil glede na znane podatke spisa. Ker tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega znesek 13.862,88 EUR, ki je kot dodaten finančni pogoj določen v zakonodaji, ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je bilo potrebno njeno prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne ali zmotne uporabe materialnega prava, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V predmetni zadevi tožnica ni vložila prošnje za dodelitev BPP sama, ampak je bila ta vložena po pooblaščenki tožnice, to je po odvetnici B.B. Tožena stranka je dopis o izjasnitvi glede vrednosti nepremičnin vročila tožnici, skladno z 88. členom Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa bi ga morala vročiti njeni pooblaščenki. V 88. členu ZUP je namreč določeno, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se pisanje vroča njemu. Dopis o izjasnitvi glede vrednosti nepremičnin ni bil vročen pravilno, ker ni bil vročen po pooblaščenki, zato velja, da dopis tožnici niti ni bil vročen. Tožnici je bila s tem kršena pravica do izjave, ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja, tožena stranka pa ni imela podlage, da tožničino vlogo za dodelitev BPP zavrne. Prav tako se organ za BPP ni opredelil do dejanskega stanja oziroma do tega, ali tožnica lahko razpolaga z nepremičninama parc. št. 25/9 in 25/18 obe k.o. ... Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Na podlagi navedenega tožena stranka ni imela podlage za zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče na podlagi spisne dokumentacije ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Novem mestu dne 16. 6. 2016 prejelo prošnjo tožnice za dodelitev BPP z dne 14. 6. 2016, in sicer za tožbo na razvezo oziroma razveljavitev izročilne pogodbe. Prošnjo za dodelitev BPP je skupaj s spremnim dopisom, pooblastilom za zastopanje in ostalimi prilogami na sodišče posredovala pooblaščenka tožnice, odvetnica B.B. Organ za BPP je tožnico dne 16. 6. 2016 pisno pozval, da dopolni vlogo in se izreče o okoliščinah in dejstvih ugotovljenih v ugotovitvenem postopku glede vrednosti nepremičnin v njeni lasti. Poziv na dopolnitev je bil (kot izhaja iz poziva in vročilnice) naslovljen na tožnico in poslan na njen naslov (C.). Dne 20. 6. 2016 ga je prevzela A.A. 7. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je imela tožnica že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenko in ima tožnica prav, ko meni, da bi morala tožena stranka upoštevati 88. člen ZUP. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za dopolnitev vloge z dne 16. 6. 2016 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv za dopolnitev vloge tožnici ni bil vročen in tako ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja. Glede na navedeno pa organ za BPP tudi ni imel podlage, da o prošnji za dodelitev BPP odloči glede na znane podatke spisa.

8. Ker je sodišče presodilo, da se v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek in odločanje.

9. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Sodišče je tožeči stranki priznalo priglašene stroške v skupnem znesku 285,59 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki, v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.