Jedro

O vprašanju upravičenosti vložitve umika predloga za prisilno poravnavo in vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju, v postopku prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave z dne 1.6.2005, opr. št. St 24/2005-83 in sklep o začetku stečajnega postopka opr. št. St 24/2005-84.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo dne 1.6.2005 dva sklepa in sicer sklep pod zaporedno št. 83, s katerim je zaradi umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ki je bil vložen dne

27.1.2005 in na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dne

23.2.2005 začelo postopek prisilne poravnave, ustavilo postopek prisilne poravnave. Ker je dolžnik istega dne, ko je umaknil predlog za prisilno poravnavo, predlagal, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek, je sodišče prve stopnje istega dne izdalo tudi sklep, s katerim je začelo stečajni postopek nad dolžnikom O. d.o.o. (sklep pod zaporedno številko 84).

V pritožbenem roku je pritožbo zoper oba sklepa vložil M.Š. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik M.Š. v uvodu pritožbe navaja, da vlaga pritožbo kot zastopnik enega od lastnikov družbe O. d.o.o., to je britanske družbe A. Iz obrazložitve in podpisa na pritožbi pa izhaja, da pritožbo vlaga tudi kot zatrjevani zakoniti zastopnik dolžnika O. d.o.o., saj trdi, da je on zastopnik dolžnika na podlagi veljavnega sklepa skupščine družbe O.d.o.o.. Iz navedb v pritožbi je torej mogoče sklepati, da pritožbo vlaga tako v imenu lastnika dolžnika kot v imenu dolžnika samega.

Sodišče druge stopnje se glede vprašanja, ali je M.Š. upravičen zastopati večinskega lastnika dolžnika, to je britansko družbo A., sklicuje na ugotovitve v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr.

št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005, v katerem je ugotovljeno, da je M.Š. bil dne 16.2.2002 eden od poslovodij družbe A. in zato šteje, da je upravičen vložiti pritožbo kot lastnik v imenu lastnika dolžnika O. d.o.o. proti sklepu o začetku stečaja (5. odstavek 97. člena ZPPSL).

V kolikor pa M.Š. vlaga pritožbo kot zatrjevani zakoniti zastopnik dolžnika O. d.o.o., bi bilo treba njegovo pritožbo zavreči, saj njegova pritožba kot zatrjevanega zastopnika O. d.o.o. ne bi bila dovoljena in sicer že zato, ker zanjo pravnega interesa ne izkazuje.

M.Š.je namreč v tem insolvenčnem postopku, ki teče zoper družbo O.d.o.o. dne 24.3.2003 umaknil predlog za prisilno poravnavo in predlagal, da se nad družbo začne stečajni postopek. Po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani, pod opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005 z dne 5.5.2005, pa je B.L., glede katerega je bilo o upravičenju zastopanja družbe O. pravnomočno odločeno kot o predhodnem vprašanju, opravil v tej zadevi enako procesno dejanje oziroma vložil enak pravovarstveni zahtevek pri sodišču (predlog za začetek stečajnega postopka) kot je to pred tem storil dne 24.3.2005 pritožnik v tem postopku M.Š. Pritožnik M.Š. pa v sedanji pritožbi ne zatrjuje, da se sklepu sodišča prve stopnje upira zato, ker bi on kot zatrjevani upravičenec do zastopanja O. d.o.o. sedaj želel izpeljati postopek prisilne poravnave oziroma želel v družbi odpraviti insolventnost. Iz tega je razvidno, da kot zatrjevani zastopnik dolžnika O. d.o.o., nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe in bi bilo zato treba pritožbo, če bi jo vložil samo kot zatrjevani zastopnik O.d.o.o.,zavreči na podlagi (3. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 365. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Ker pa je kot rečeno iz pritožbe mogoče razbrati, da jo vlaga tudi kot zastopnik večinskega lastnika stečajnega dolžnika, jo je sodišče druge stopnje obravnavalo in presojalo njeno utemeljenost. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik trdi, da se je sodišče prve stopnje glede vprašanja aktivne legitimacije oziroma pravilneje glede vprašanja upravičenja za zastopanje dolžnika v zvezi z umikom predloga za prisilno poravnavo in predlogom za začetek stečajnega postopka, ki ju je B.L.pri sodišču prve stopnje podal dne 31.5.2005, ne bi smelo sklicevati na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005, ker da gre v tej zadevi za drug postopek. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, ko je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je o vprašanju upravičenosti vložitve umika predloga za prisilno poravnavo in predloga za začetek stečajnega postopka odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005 z dne 5.5.2005 kot o predhodnem vprašanju, pravilno. Pravilno je tako stališče, v kolikor gre za enako dejansko situacijo, kot je obstajala ob odločanju višjega sodišča z dne 5.5.2005, saj je v tem postopku sodišče odločalo o umiku predloga za prisilno poravnavo, ki je bil predmet presoje v prej navedenem postopku. Vložitev predloga za začetek stečaja zaradi predhodnega umika predloga za prisilno poravnavo pa samo formalno pomeni nov predlog, dejansko pa gre za nadaljevanje istega insolvenčnega postopka, torej ne gre za drugo zadevo, pač pa za nadaljevanje iste zadeve. Zato se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na to, da je o vprašanju upravičenja do zastopanje dolžnika kot o predhodnem vprašanju že odločeno in da to učinkuje tudi v tem postopku. Tako je pravnomočno kot o predhodnem vprašanju odločeno tudi o tem, da pritožnik ne glede na to, da je na podlagi sklepa skupščine O. d.o.o. z dne 30.9.2004 bil vpisan kot zastopnik dolžnika v sodni register, ni upravičen zastopati dolžnika.

Seveda pa je stališče sodišča prve stopnje sprejemljivo, če v času od odločitve pritožbenega sodišča v zadevi III Cpg 104/2005 in III Cpg 105/2005 do vložitve umika predloga za prisilno poravnavo oziroma vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni prišlo do nobene spremembe v upravičenjih do zastopanja. Pritožnik pa v tem pritožbenem postopku zatrjuje ravno to, da B.L. ni uveljavljal nobenega zahtevka v zvezi s sklepom skupščine dolžnika z dne

24.2.2005, za katerega je bilo v postopku v okviru odločanja o predhodnem vprašanju odločeno, da je ničen, ker skupščina z dne

24.2.2005 ni bila pravilno sklicana. Pritožnik trdi, da je zato, ker B.L. ni začel nobenega postopka v zvezi s prej navedenim skupščinskim sklepom, postal sklep veljaven. Na podlagi teh pritožbenih trditev je treba ugotoviti, da je tako v tem pritožbenem postopku odločilno le to, ali je skupščinski sklep z dne 24.2.2005, glede ničnosti katerega je bilo kot o predhodnem vprašanju odločeno s sklepom višjega sodišča opr. št. III Cpg 104/2005 in 105/2005 postal do dneva, ko je B.L. umaknil predlog za prisilno poravnavo in predlagal začetek stečajnega postopka, veljaven kot to pritožnik trdi. Pritožnik namreč trdi, da je po devetdesetih dneh od dneva sprejema prej navedenega skupščinskega sklepa, ta postal veljaven, ker B.L. ni začel postopka za ugotovitev ničnosti tega sklepa. Te pritožbene trditve so sicer nove trditve, saj take trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni podal. So pa te trditve tudi neutemeljene, četudi drži pritožbena trditev, da B.L. doslej ni začel nobenega postopka v zvezi z ničnostjo sklepa skupščine O. d.o.o. z dne 24.2.2005. Dolžnik namreč zmotno trdi, da je dne 1.6.2005 skupščinski sklep dolžnika z dne 24.2.2005 bil konvalidiran oziroma veljaven. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožnik v svojih pritožbenih trditvah, ko govori o roku devetdesetih dni, v katerem naj bi skupščinski sklep konvalidiral, smiselno sklicuje na določbo 1. odstavka 360. člena Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS 30/93, ki pa je veljala le do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, objavljeni v Ur. l. RS 45/2001, (ZGD-F). S to spremembo ZGD pa je ureditev ničnosti oziroma rokov za uveljavljanje ničnosti skupčinskih sklepov povsem na novo urejena. Za uveljavljanje ničnosti skupčinskega sklepa po prvi alineji 1. odstavka 359. člena ZGD (za tako ničnost je šlo v tem primeru), je rok določen v 2. odstavku 360. člena ZGD in je tri leta in ne devetdeset dni, kot v pritožbi zatrjuje pritožnik. Zato do dne 1.6.2005 sklep, sprejet na skupščini dne 24.2.2005, če tudi drži pritožbena trditev, da B.L. ni začel nobenega postopka v zvezi z ničnostjo tega sklepa, ni postal veljaven in je zato pritožbena trditev, da je sklep skupščine z dne

24.2.2005 postal veljaven, neutemeljena.

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da pritožbeno uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL potrdilo.