Jedro

Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se odvetniku A. A. priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 608/2017 z dne 3. 10. 2019 v višini 215,28 EUR, povečano za 22 % DDV, kar skupno znaša 262,64 EUR (I. točka izreka). Odvetniški stroški za izvajanje brezplačne pravne pomoči se nakažejo na transakcijski račun odvetnika. Izplačilo se bo izvršilo na podlagi izdanega e-računa v roku 30 dni od njegovega prejema (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo z dne 13. 3. 2017 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi izpraznitve prostorov na ... v Ljubljani. Pravdni postopek je potekal pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. IV P 1531/2017. Za izvajanje BPP je bila prvotno določena odvetnica B. B., z odločbo o njeni razrešitvi z dne 22. 5. 2017 pa je bil za izvajanje BPP določen odvetnik A. A. Tožena stranka je za zastopanje tožeče stranke po isti odločbi, vendar v drugem pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 1372/2017 odvetniku po sklepu št. Bpp 608/2017 z dne 26. 9. 2019 priznala nagrado v skupni višini 492,64 EUR. Odvetnik je 17. 1. 2020 pravočasno vrnil originalno in s strani tožeče stranke podpisano dodatno napotnico v zvezi s postopkom IV P 1531/2017 in v njej zahteval, da se mu za opravljeno zastopanjem prizna nagrada v višini 262,64 EUR. Tožena stranka je pri odmeri nagrade upoštevala vrednost spornega predmeta v višini 5.000,00 EUR (300 točk – vrednost odvetniške storitve po tar. št. 18/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT). Odvetniku je za pripravo in vložitev tožbe priznala nagrado v višini 150 točk (½ od 300 točk), po tar. št. 39/4 OT za dve kratki vlogi sodišču (predlog za združitev postopkov in dano soglasje za mediacijo) nagrado v višini 20 točk (2 x 10 točk), po tar. št. 19/4 OT za pripravo in vložitev ene obrazložene vloge nagrado v višini 25 točk (½ od 50 točk) in po tar. št. 20/1 OT v zvezi s tar. št. 18/1 OT nagrado v višini 150 točk za zastopanje tožnice na poravnalnem in hkrati prvem naroku za glavno obravnavo dne 13. 11. 2019. Tožena stranka je po tretjem odstavku 11. člena OT priznala še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 13,8 točke. Skupna višina odvetniku priznane nagrade in potrebnih izdatkov tako znaša 358,8 točke, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 215,28 EUR. Ker je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, se mu na podlagi drugega odstavka 12. člena OT prizna tudi 22 % povečanje za DDV v višini 47,36 EUR.

3. Tožeča stranka se z odmero nagrade odvetniku ne strinja. V tožbi navaja, da mu je bila priznana nagrada za vloge, ki jih je pripravila sama. Določene nagrade so se verjetno obračunale dvakrat, saj ni smiselno, da bi jih odvetnik uveljavljal dve leti po opravljeni aktivnosti, torej po dodatni napotnici. Pojasnjuje, da je odvetnik vložil tožbo v zadevi II P 1372/2017 na izpraznitev prostorov zoper bivša lastnika. Nekaj mesecev po vložitvi tožbe pa je odvetnika opozorila, da bo treba tožiti še na izpraznitev konkretnega uporabnika prostorov v pritličju. Odvetnik je odgovoril, da tožbe ne bo pripravil, saj za to nima odobrene BPP. Zato je tožeča stranka tožbo pripravila sama. Odvetnik jo je nato prepričal, da je smiselno, da tožbo vloži sam s predlogom, da se postopka II P 1372/2017 in IV P 1531/2017 združita. Odvetnik je tudi sam predlagal toženi stranki, da se mu izda dodatna napotnica. Zato tožeča stranka meni, da odvetniku ne pripada nagrada za dve tožbi, niti za sestavo predloga za popravo napak in dopolnitev zamudne sodbe. Odvetnik ni sestavil tožbe v zadevi IV P 1531/2017, kot tudi ne odgovora na trditve nasprotne stranke niti razširitve tožbenega zahtevka. Obstaja torej verjetnost, da je odvetnik že na prvi napotnici navedel tudi stroške, nastale v zvezi s postopkom IV P 1531/2017. Dodatna napotnica je bila izdana 3. 10. 2019, kar časovno ni logično, saj je to dve leti po tem, ko je bila vložena druga tožba na izpraznitev prostorov. Njen podpis na napotnici je odvetnik pridobil tako, da ji je dal v podpis še neizpolnjeno napotnico. Tako se ni imela možnosti seznaniti z naknadno izpolnjeno vsebino oziroma stroškovnikom, ki ga je odvetnik poslal toženi stranki. V nadaljevanju tožbe se sklicuje še na zadevo Bpp 813/2016 in na sodne postopke v zvezi z navedeno dodelitvijo BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi, op. sodišča) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma da sodišče nadomesti (spremeni) izpodbijani sklep, če se ugotovi, da odvetniku niso bile priznane potrebne nagrade in pripadajoči izdatki.

4. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom (tj. izvajalec BPP) v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka. V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja, da izvajalec seveda lahko seznani stranko s prijavljenimi stroški, kar je bilo v konkretnem primeru tudi storjeno, vendar pa vsebina in višina priglašenih stroškov ni stvar stranke, temveč dejstva opravljanih storitev in ustreznega sistema njihovega vrednotenja. Pritrjuje tožbenim navedbam, da sta se po odločbi o dodelitvi BPP dejansko vodila dva pravdna postopka. Izrecno izjavlja, da je opravil vse storitve v navedeni pravdni zadevi, dokazila o opravljenih storitvah pa so bila priložena poročilu toženi stranki. Tožeča stranka je kasneje želela razširiti tožbo tudi na tretjo osebo, kateri naj bi posest omogočil že toženi solastnik. Sprva se odvetnik res ni strinjal s tem, da bi bilo treba vlagati tožbo, vendar je tožeča stranka večkrat želela, da jo vloži. Predlagala mu je, da naj službo za BPP zaprosi za novo napotnico, kar je tudi storil in od tožene stranke dobil odobritev. S tem je bila dana podlaga, da se tudi v drugi zadevi priglasijo stroški. Tako je vložil tožbo zoper tretjo osebo na opustitev rabe in izpraznitev nepremičnine, kot ga je tožeča stranka prosila med drugim z e-mailom z dne 4. 9. 2017. Po opravljenem naroku tožeča stranka zastopanja ni več želela in mu je preklicala pooblastilo. Neutemeljen je tožbeni očitek, da je tožeča stranka sama spisala tožbo v zadevi IV P 1531/2017 in da zato odvetnik ni upravičen do nagrade. Opravilo sestave tožbe ne zajema samo golega besedila tožbe, ampak se v to všteva več opravil, npr. posvet v pisarni, pri stranki, dopisi strankam. Prav tako se na tak način v posamezno postavko vključijo tudi postavke porabe časa. Sestava take tožbe, čeprav morebiti že napol pripravljene, terja tudi preverbo tožbenih navedb in sklepčnosti zahtevka, preverijo se številke, pripravijo in skopirajo se vsi dokazi in priloge ter se vse to dostavi sodišču. 6. Stranke v nadaljnjih pripravljalnih vlogah vztrajajo vsaka pri svojih trditvah, podanih v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je določba šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Z izpodbijanim sklepom se torej odloča o pravici izvajalca BPP do nagrade in stroškov za opravljene storitve v okviru dodeljene BPP. Sklep se vroči tako izvajalcu BPP kot tudi upravičencu do BPP (šesti odstavek 40. člena ZBPP). Tudi upravičenec do BPP je torej udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev BPP. To je potrebno, ker zakon določa primere, ko je upravičenec dolžan povrniti iz naslova BPP plačana sredstva (kot je to urejeno v določbah 43., 48. in 49. člena ZBPP). Če nastopijo takšne okoliščine, mora upravičenec do BPP Republiki Sloveniji (v celoti ali deloma) povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek izvajalcu BPP. To pa po presoji sodišča pomeni, da ima upravičenec do BPP pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku, če meni, da so ti odmerjeni previsoko.1

9. Prav na višino odmerjene nagrade pa se nanaša bistvo tožbenih navedb. Sodišče je zato tožeči stranki priznalo pravni interes za obravnavano tožbo in v okviru tožbenih navedb presojalo, ali je bila z izpodbijanim sklepom nagrada odvetniku odmerjena v pravilni višini. Pri tem sodišče kot nebistvene za odločitev zavrača tožbene navedbe, ki se ne nanašajo na odmero nagrade in stroškov v zvezi z zastopanjem v pravdni zadevi II P 1372/2017. Predmet tega postopka namreč ni odmera nagrade odvetniku kot izvajalcu BPP v zadevi II P 1372/2017 (tožeča stranka sama navaja, da odmeri nagrade ni nasprotovala), niti niso predmet presoje odločitve tožene stranke v drugih zadevah, v katerih je tožeča stranka prav tako zaprosila za dodelitev BPP.

10. Tožeča stranka trdi, da je bila odvetniku priznana nagrada (tudi) za vloge, ki jih je pripravila sama oziroma za vloge, za katere mu je že bila priznana nagrada po prvotno izdani napotnici. V zadevi ni sporno, da je stranka z interesom tožečo stranko na podlagi ene odločbe o dodelitvi Bpp zastopala v dveh sodnih postopkih, ki sta se vodila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Prvi se je vodil pod opr. št. II P 1372/2017, drugi pa pod opr. št. IV P 1531/2017. Druga tožba je bila vložena dva mesec za prvo in se je enako kot prva nanašala na izpraznitev prostorov, le da je bila vložena zoper drugo toženo stranko. Sodišče sodi, da tožeča stranka ni dokazala svojih trditev o dvakratnem zaračunavanju istih storitev po dveh napotnicah. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je odvetnik v zadevi IV P 1531/2017 vložil tožbo, predlog za združitev s postopkom, vodenim pod opr. št. II P 1372/2017, soglasje za mediacijo, da je tožečo stranko zastopal na naroku za glavno obravnavo 13. 11. 2019 (kar potrjuje zapisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani) in da je vložil še pripravljalno vlogo z dne 13. 11. 2019. Le za te vloge oziroma storitve mu je tožena stranka z izpodbijanim sklepom odmerila nagrado in stroške v skladu z OT. Ob tem pa je odvetnik v odgovoru na tožbo prepričljivo pojasnil, katere storitve je kot pooblaščenec tožeče stranke opravil v pravdni zadevi II P 1372/2017 in katere v drugi pravdni zadevi, vodeni pod opr. št. IV P 1531/2017, kar se ujema z razlogi izpodbijanega sklepa.

11. Nasprotne tožbene trditve glede na navedeno ostajajo na ravni trditev oziroma domnev. Z nepristopom na glavno obravnavo se je tožeča stranka odpovedala polni izrabi procesnih pravic, ki ji gredo v postopku, vključno z izvajanjem dokazov, ki jih je predlagala v tožbi. Sodišče je zato o tožbi odločilo brez glavne obravnave na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vse tri vabljene stranke so namreč sodišču sporočile, da se razpisanega naroka za glavno obravnavo ne bodo udeležile, pri tem pa niso navedle opravičljivih razlogov za svoj izostanek.

12. Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Na kakšen način to sodelovanje poteka (kako stranka odvetniku predloži bistvene informacije o zadevi), je stvar medsebojnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, logično pa je, da tudi če stranka sama vsebinsko sestavi vlogo z elementi tožbe, to kljub temu od odvetnika zahteva dodatno strokovno delo, npr. preveritev posameznih navedb, oblikovanje ustreznega zahtevka, priložitev dokazov ipd. Trditev, da tožbeni zahtevek ni bil pravilno postavljen, pa za odločitev o odmeri nagrade ni relevantna. Odvetnik je bil pri vsebini tožbenega zahtevka vezan na obseg dodeljene BPP, zato ga je lahko postavil le v tem okviru, pa tudi sicer vprašanje pravilnosti in s tem povezana (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka za odmero nagrade izvajalcu BPP nista pomembna. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.

13. S podpisom napotnice tožeča stranka tudi ni z ničemer priznala višine stroškov ali obsega opravljenih storitev dodeljenega odvetnika, ampak gre za formalno sestavino napotnice, ki jo mora izvajalec BPP pravilno izpolnjeno in v zakonsko določenem roku vrniti pristojnemu organu (40. člen ZBPP).

14. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. V zadevi je odločalo po sodnici posameznici skladno s sklepom I U 676/2020-18 z dne 29. 11. 2022. **K II. točki izreka**

15. Odločitev glede stroškov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sodna praksa tega sodišča, glej npr. sodbi IV U 33/2020-13 z dne 11. 6. 2020 in I U 114/2016-11 z dne 21. 6. 2017 ter sklep I U 1860/2019-4 z dne 14. 1. 2020.