Jedro

Za presojo spornega pravnega razmerja (najem tovornega vozila) je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo avstrijsko materialno pravo, upoštevaje da pravdni stranki uporabe prava nista pogodbeno izbrali in se zato za njuno pogodbeno razmerje uporabi pravo države, v kateri ima običajno prebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev. V obravnavani zadevi pa je to tožeča stranka (ki je pravna oseba avstrijskega prava), ki je kot izvajalka storitev dala v najem tovorno vozilo (2. točka 4. člena Uredbe ES številka 593/2008 evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za obligacijska razmerja - Rim I).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 653,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek v višini 34.836,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je to razvidno iz izreka v točki I sodbe sodišča prve stopnje. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da se ugotovi, da ne obstaja terjatev tožene stranke v znesku 871,37 EUR. Glede stroškov je odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške, o njihovi višini pa bo odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper to sodbo se je po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da pogodba o najemu tovornega vozila ni bila konkludentno podaljšana, vsaj ne v vsebini, ki jo zatrjuje tožeča stranka. Tožena stranka nikoli ni pristala na to, da ji tožeča stranka v času, ko je imela v uporabi vozilo, razen za prvi mesec, zaračunava 0,80 EUR za vsak prevožen kilometer nad 10.000 prevoženimi kilometri. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati izpoved priče A. A., ki je izpovedala, da ustno sklenjeno pogodbeno obračunavanje dodatnih ur ni bilo dogovorjeno. Opozarja tudi na izpoved B. B., pri čemer pa je sodišče prve stopnje zmotno sledilo izpovedbama C. C. ter D. D., ki pa se o zadevi nista ničesar spomnila. Tožeča stranka ni predložila dokazil, da so kilometri v takšnem številu bili dejansko narejeni, kot jih je tožeča stranka zaračunala toženi stranki. Stanje števca v januarju 2021 pri spornem tovornem vozilu v pogodbi očitno ni bilo vpisano. Število prevoženih kilometrov se lahko sproti mesečno preverja s tahografom. Sporno plačilo za toženo stranko ni bilo ekonomsko sprejemljivo. Tožena stranka je tožečo stranko ustno obvestila o spremembi elektronskega poštnega naslova, in sicer, da tistega elektronskega naslova, na katerega je tožeča stranka pošiljala račune, ni uporabljala več. To se je zgodilo ob statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika B. B. v družbo [...]. Samo pošiljanje računov po elektronski pošti še ne pomeni, da je tožena stranka vtoževane račune tudi prejela in da se strinja z njihovim plačilom. Tožena stranka je tudi natančno pojasnila, kaj vse se je delalo na vozilu in da je morala zaradi neodzivnosti tožeče stranke sama poskrbeti za popravilo vozila in njegovo plačilo, česar pa sodišče ni upoštevalo. Tudi na tem mestu je sodišče neutemeljeno sledilo izpovedi C.C.

3.Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala obrazložen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki 4. 1. 2021 sklenili pisno Pogodbo o testni vožnji, na podlagi katere je tožeča stranka izročila toženi stranki v najem tovorno vozilo znamke Mercedes Benz LKW Actros 5 L-FHS 1848 LS 4x2 F 13, registrska številka [...] za čas od 4. 1. 2021 do 30. 4. 2022. V tej pisni listini je jasno zapisano, da ima omenjeno testno vozilo ob predaji 50.999 prevoženih kilometrov, cena najema na mesec pa znaša 2.790,00 EUR neto za prevoženih 10.000 km/mesec, za preseženih 10.000 km/mesec pa se cena poveča za 0,80 EUR za vsak preseženi kilometer. Za presojo spornega pravnega razmerja (najem tovornega vozila) je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo avstrijsko materialno pravo, upoštevaje pri tem, da pravdni stranki uporabe prava nista pogodbeno izbrali in se zato za njuno pogodbeno razmerje uporabi pravo države, v kateri ima običajno prebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev. V obravnavani zadevi pa je to tožeča stranka (ki je pravna oseba avstrijskega prava), ki je kot izvajalka storitev dala v najem tovorno vozilo (2. točka 4. člena Uredbe ES številka 593/2008 evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za obligacijska razmerja - Rim I). Konkretno najemno razmerje je torej sodišče prve stopnje pravilno presojalo po določbah avstrijskega civilnega zakonika Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch-ABGB1.

7.Tožena stranka je trdila in dokazovala, da je bil dogovor o dodatnem plačilu mesečne najemnine 0,80 EUR/km za presežene kilometre nad 10.000 km/mesec sklenjen le za prvi mesec trajanja najemnega razmerja. Sodišče prve stopnje temu ugovoru utemeljeno ni sledilo (ne glede na izpoved B. B. in A. A. o ustnem dogovoru ob sklenitvi pogodbe), saj jasno in nedvoumno zapisana vsebina pogodbenega razmerja tega ne potrjuje (priloga A3), tega pa tudi ni potrdil podpisnik pogodbe s strani tožeče stranke D. D. (niti priča C. C. - vodja prodaje vozil pri tožeči stranki). Tudi z vidika razumne poslovne prakse ni videti logičnega razloga, da pogodbenika določeno vprašanje v pisni pogodbi jasno in določno uredita, hkrati pa bi sklenila sočasen ustni dogovor, ki bi v ključnem delu popolnoma zaobšel dogovor o tem vprašanju, izražen v pisni listini. V tej zvezi pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pavšalni pritožbeni kritiki, da je dogovor o dodatni mesečni najemnini za prevožene kilometre nad 10.000 mesečno za toženo stranko ekonomsko nesprejemljiv. Ravno nasprotno: mesečna cena najema v višini 2.790,00 EUR neto je namreč vezana na mesečno prevoženih 10.000 kilometrov. To jasno izhaja iz vsebine pisne listine o najemu, prepričljivo pa je to okoliščino pojasnila tudi zaslišana priča D. D.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da sta pogodbenika po izteku pogodbenega roka (po 30. 4. 2022) nadaljevala najemno razmerje, saj je tožeča stranka do 30. 9. 2023 omogočala uporabo omenjenega vozila in zaračunavala mesečno najemnino, tožena stranka pa je vozilo še naprej uporabljala in plačevala zaračunano mesečno najemnino (razen za zadnje mesece). V tej zvezi se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo na uporabo paragrafa 1114 ABGB, po katerem se pogodba obnovi tudi molče, kadar najemnik po preteku najemne pogodbe najeto stvar dalje rabi ali uživa, najemodajalec pa to dopusti. Tudi tožena stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da je bila pogodba konkludentno podaljšana, ker je tožena stranka še naprej uporabljala vozilo.

9.Pritožbeno sodišče opozarja, da je na tem mestu ključnega pomena, da se tiho podaljšanje najemne pogodbe2 zgodi pod enakimi pogoji, pod katerimi je bila pogodba sklenjena prej (paragraf 1115 ABGB), kar seveda vključuje tudi dodatno mesečno najemnino v višini 0,80 EUR/km na 10.000 mesečno prevoženih kilometrov. Iz tega razloga sodišče prve stopnje upravičeno ni sledilo izpovedi priče A. A., da ob podaljšanju najema ni bilo ustno dogovorjeno pogodbeno obračunavanje omenjenih dodatnih kilometrov nad obsegom 10.000 kilometrov na mesečni ravni.

10.Nikakor ne drži pritožbeni očitek, da stanje števca na v najem oddanem tovornem vozilu ob sklenitvi pogodbe v januarju 2021 v pisno pogodbo ni bilo vpisano oziroma zabeleženo. Več kot očitno je, da je bilo v pogodbi vpisano, da ima tovorno vozilo ob primopredaji prevoženih 50.999 kilometrov.

11.Dodatno prevožene kilometre je tožeča stranka obračunala šele potem, ko ji je tožena stranka 30. 9. 2023 vrnila v posest dotlej najeto tovorno vozilo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje povsem upravičeno sledilo logičnemu pojasnilu C. C., da bi bilo za toženo stranko ekonomsko manj ugodno, če bi se dodatni kilometri obračunavali sproti, torej vsak mesec najema. Če bi tožena stranka določen mesec s kamionom prevozila manj kot 10.000 kilometrov, se ji bi to v tem mesecu ne štelo v dobro, za daljše časovno obdobje obračuna (čas trajanja najema) pa to ne velja.

12.Tožeča stranka je ob prejemu tovornega vozila po izteku razmerja ugotovila, da je na števcu zabeleženo, da ima vozilo opravljenih 402.181 kilometrov. Toženi stranki je bilo takšno stanje ob predaji vozila znano oziroma bi moralo biti znano. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožena stranka lahko to okoliščino zavarovala tako, da bi ob predaji vozila popisala oziroma fotografirala stanje števca na vozilu. Sicer pa je tožena stranka tista, ki je onemogočila, da bi stranki število kilometrov na vozilu ugotovili skupno. Iz tega razloga ni mogoče nekritično slediti pritožbeni kritiki, da se število kilometrov lahko sproti mesečno preverja s tahografom, oziroma da je tožeča stranka račun, s katerim so se zaračunali dodatni kilometri, izdala šele dva meseca po vrnitvi vozila.

13.Nobenega dvoma ni bilo, da je tožeča stranka pošiljala račune za plačilo najemnine mesečno na elektronski naslov tožene stranke[...]. Te račune je tožena stranka prejela in jih tudi plačala, razen zadnjih pet računov, za katere je trdila, da jih ni prejela, ker ni več uporabljala omenjenega elektronskega naslova. Sodišče prve stopnje je na tem mestu pravilno zaključilo, da okoliščina, da omenjeni elektronski naslov ni bil več v uporabi, izhaja iz sfere tožene stranke. Ta stranka se svoje odgovornosti na tem mestu lahko razbremeni le, da na jasen in nedvoumen način opozori tožečo stranko, da star elektronski naslov ni več v uporabi in naj se zato pošilja račune na njen sedež oziroma nov elektronski naslov. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na okoliščino, da ni prejela računov, ki jih je tožeča stranka v skladu z ustaljeno poslovno prakso pošiljala na dotedanji elektronski naslov. Po oceni pritožbenega sodišča se tožena stranka v tej zvezi ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da bi tožeča stranka lahko z vpogledom v poslovni register ugotovila nov naslov tožene stranke in ji na ta naslov posredovala zadnjih pet izdanih računov. Ker tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da je ustno (prek telefona) obvestila tožečo stranko, da omenjenega elektronskega naslova ne uporablja več, so pritožbe navedbe, da je o tem A. A. po telefonu obvestila C. C. prepozne in zato nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Začetek teka zakonskih zamudnih obresti (ki so pravilno obračunane po avstrijskem pravu), kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je zato povsem pravilno in zakonito ugotovljena okoliščina.

14.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da je bil račun tožene stranke številka 12/2023 z dne 18. 1. 2023, (poplačilo popravila) pobotan s terjatvijo tožeče stranke za plačilo najemnine za mesec december 2022 in je tožena stranka tožeči stranki plačala le razliko (priloga A8). Račun za servis vozila, ki je bil opravljen v januarju 2023, je bil torej s strani tožeče stranke priznan in pobotan z nasprotno terjatvijo.

15.Kar pa zadeva račun številka 216/2023 dne 21. 7. 2023, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ga tožeča stranka ni prejela, pri čemer se ta račun, izdan po računu [...] številka 20-21-2300254 (priloga B6), sploh ne nanaša na popravilo obravnavanega (v najem danega) tovornega vozila. Zato so pritožbene navedbe, da je morala tožena stranka sama poskrbeti za popravilo spornega tovornega vozila, docela pavšalne in pravno neutemeljene narave.

16.Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17.Tožeča stranka je upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka v skupnem znesku 653,31 EUR s pp (za odgovor na pritožbo 875 Odvetniških točk, za administrativne stroške 17,5 Odvetniških točk, vse povečano za 22% DDV).

-------------------------------

1Po slovensko Občni državljanski zakonik - ODZ, kjer je najemna pogodba urejena v paragrafih od 1090 do 1121.

2Najem se vsakič podaljša za eno leto, upoštevaje ob tem, da je bila najemna pogodba sklenjena za obdobje nad enim letom.

Zveza:

Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) - člen 4, 4-2

Predpisi drugih držav

Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch (Občni državljanski zakonik, Avstrija) (1811) - ABGB - paragraf 1114, 1115

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.