Jedro

Pravica do odpravnine ob upokojitvi je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja. Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečaja nad toženo stranko in ne zaradi upokojitve (upokojil se je kasneje), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke proti toženi stranki v znesku 121.878,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.4.1993 do plačila ter, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka in sklenilo, da tožena stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik meni, da je upravičen do izplačila odpravnine ob odhodu v pokoj, ker je bil v postopku za invalidsko upokojitev vse od leta 1991 in je odločbo o upokojitvi prejel le 8 dni po uvedbi stečaja in je dejansko direktno iz delovnega razmerja pri pravnem predniku tožene stranke odšel v pokoj. Invalidski postopek se je po mnenju tožeče stranke zavlekel zaradi nesodelovanja pravnega prednika tožene stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi oz. spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in glede absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva in nanje pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbene navedbe ne morejo vplivati na sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Tožeči stranki je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka dne 1.4.1993, na podlagi 1. odstavka 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRJ št. 84/89), ki je določal, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve, temveč zaradi začetka stečajnega postopka, na podlagi določbe samega zakona. Ker torej tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve, tudi ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, kot je to določala 3. točka 38. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 31/90), ki je veljala v tistem času in določala, da delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu R Slovenije za pretekle tri mesece oz. v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Predpogoj za izplačilo odpravnine ob upokojitvi je seveda razlog prenehanja delovnega razmerja - upokojitev, kar pa v konkretnem primeru ni podano, zato tudi tožnik ne more utemeljeno uveljavljati odpravnine po tej določbi. Pri tem dejstvo, da je tožnik od 8.4.1994 invalid I. kategorije in ima pravico do invalidske pokojnine, nima vpliva na razlog prenehanja delovnega razmerja in tako tudi ne na pravico do odpravnine. V kolikor tožnik meni, da je invalid postal pred tem datumom, bi to moral uveljaviti v invalidskem postopku. Če pa meni, da je do kasnejšega zaključka invalidskega postopka prišlo po krivdi tožene stranke in mu je zato nastala škoda, pa bi to eventualno lahko uveljavljal v drugem postopku kot odškodnino, pri čemer bi seveda moral dokazati krivdo tožene stranke.

Ker je plačilo zahtevane odpravnine ob upokojitvi vezano na razlog prenehanja delovnega razmerja, tožeči stranki pa delovno razmerje ni prenehalo zaradi upokojitve, temveč zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.