Jedro

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne dokazne ocene (sodišča).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu toženka plača denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik trpel zaradi poškodbe na delu, pri čemer je imel tožnikov delodajalec zavarovano civilno odgovornost pri toženki.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3.Tožnik je po svojih pooblaščencih vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka". Revident nasprotuje dokazni oceni sodišč, da so bile deske, ki jih je tožnik prelagal le vlažne in ne tudi mokre in spolzke. Iz konteksta tožnikove izpovedbe je namreč razvidno, da so bile deske vlažne zato, ker so bile mokre, mokre pa so bile zato, ker je prejšnjega dne padal dež in so bile ponoči tudi nizke temperature. Stališče revidenta je tudi, da pritožbeno sodišče ne bi smelo samo ugotavljati stanja spornih desk, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje. Za odločitev o zahtevku je bistveno, da se je tožnik poškodoval zato, ker mu zavarovanec toženke ni zagotovil dovolj varnih pogojev za delo in je moral tožnik po nalogu nadrejenih predlagati mokre, blatne ter spolzke deske, zaradi česar mu je ena deska zdrsnila iz levice in padla na desno roko. Do poškodovanja vsekakor ne bi prišlo, če bi zavarovanec toženke odredil tožniku delo kasneje, ko deske ne bi bile več mokre in zaradi tega spolzke.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbiti pravnomočno sodbo le v primeru najhujših procesnih kršitev (ki morajo biti v reviziji ustrezno konkretizirane) in zmotne uporabe materialnega prava(1). Revizije v nobenem primeru ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2) in zato tudi ne zaradi morebitne zmotne dokazne ocene sodišča. 7.Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da toženkin zavarovanec ni odgovoren za nastanek sporne škode. Odgovornost tožnikovega delodajalca predstavlja predpostavko plačilne obveze toženke v zvezi s postavljenim zahtevkom in je bil zato tožbeni zahtevek v konkretnem primeru tudi materialnopravno pravilno zavrnjen. Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na korektnih ugotovitvah, da je tožnik prelagal deske v normalnih pogojih dela in je imel na razpolago tudi ustrezne rokavice. Ugotovitve sodišča temeljijo tudi na stališču, da deske niso bile mokre, blatne in spolzke, o čemer je prvostopenjsko sodišče sklepalo tudi na podlagi tožnikove izpovedbe. Revident zato neutemeljeno očita pritožbenemu sodišču, da je samo ugotavljalo relevantna dejstva, o katerih pred tem ni odločalo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je zgolj odgovorilo na pritožbene trditve v skladu z določbami prvega odstavka 360. člena ZPP, pri čemer tudi ni na mestu očitek "protispisnosti", saj je sodišče korektno povzelo zapisnik o tožnikovi izpovedbi.

8.Ob pravilni ugotovitvi obeh sodišč, da je ob škodnem dogodku potekalo delo v povsem običajnih okoliščinah, je tudi povsem odveč revizijska trditev, da je zaradi nevarne dejavnosti bila podana objektivna odgovornost delodajalca.

9.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev revidentovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov(3).

Op. št. (1): Primerjaj določbe 370. in 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Tretji odstavek 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.