Jedro

V konkretnem primeru sta udeleženca izkazala, da imata v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve v tem nepravdnem postopku, z učinkom od 30. 3. 2018 vpisano stvarno pravico - služnost užitka - v svojo korist na solastniških deležih, ki sta v lasti nasprotne udeleženke, pojasnila pa sta tudi, zakaj se pridružujeta interesu nasprotne udeleženke, da prevzame v last tisti del nepremičnine, ki je služil za potrebe cestne baze in ni primeren za kmetijsko dejavnost (v zvezi s tem sta se udeleženca sklicevala na izvajanje svoje dejavnosti in podala več dokaznih predlogov). Že s tem sta udeleženca po oceni pritožbenega sodišča izkazala svoj pravni interes za sodelovanje v postopku delitve nepremičnine. Iz pravil o delitvi solastne stvari je namreč razvidno, da igra ključno vlogo pri izbiri načina te delitve upravičen interes posameznega solastnika za pridobitev določenega dela stvari oziroma za pridobitev celotne stvari (glej drugi in peti odstavek 70. člena SPZ, podobno pred tem prvi in tretji odstavek 122. člena ZNP). Upravičen interes posameznega solastnika lahko med drugim predstavljajo dosedanji (aktualni) način rabe stvari in potrebe solastnikov; uporabo oziroma uživanje solastniškega deleža na solastni stvari pa lahko solastnik prenese tudi na užitkarja (glej 231. in 232. člen SPZ o užitku na delu nepremičnine).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se I. d.o.o. in S. P. dopusti udeležbo v postopku za delitev solastne nepremičnine k.o. ... parcela ...

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloge za dopustitev udeležbe v postopku za delitev solastne nepremičnine k.o. ... parcela ..., ki so jih podali C. d.d. - v stečaju, I. d.o.o. in S. P. 2. Nasprotna udeleženka Ž. ter udeleženca I. d.o.o. in S. P. (v nadaljevanju: udeleženca) so zoper ta sklep skupaj vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Menijo, da ni povsem jasen zaključek sodišča glede pomena dejstva, da v času izdaje izpodbijanega sklepa služnost užitka v korist udeleženca S. P. še ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Iz previdnosti udeleženca opozarjata, da je iz aktualnega zemljiškoknjižnega izpiska zdaj mogoče ugotoviti vpis užitka v korist njiju obeh (za I. d.o.o. pri deležu 1279/19945, za S. P. pa pri deležu 256/19945 (pravilno: 256/3989)), pri čemer imata oba vpisa začetek učinkovanja 30. 3. 2018. V nadaljevanju utemeljujeta svoj interes, da postaneta (stranska) udeleženca v postopku delitve stvari. Poudarjata, da je zakonodajalec izrecno določil, da za sodelovanje osebe v nepravdnem postopku zadošča že izkazana hipotetična možnost, da utegne biti prizadet njen interes. Gotovost in odločilnost prizadetosti pravnega interesa tako ni pogoj za sodelovanje v postopku (primerjaj prvi odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). Trdita, da bi jima bile s potrditvijo izpodbijane odločitve kršene tudi njune ustavne pravice (to je pravica do sodnega varstva, pravica do enakosti pred zakonom in pravica do enakega varstva pravic). Poudarjata, da bo njun interes močno prizadet z delitvijo nepremičnine, saj lahko sedaj izvršujeta svoja stvarna upravičenja v obsegu posameznih solastniških deležev na območju celotne nepremičnine, po delitvi pa bosta lahko ta upravičenja izvrševala samo še na bistveno manjšem delu celotne nepremičnine. Zanju je bistveno, ali bosta po delitvi lahko svoja stvarnopravna upravičenja na nepremičnini uresničevala tudi na delu nepremičnine, kjer je možna hramba gradbene mehanizacije (kot pred delitvijo), ali pa bosta omejena samo na del sedanje nepremičnine, kjer to ni možno. Menita, da je napačno razlogovanje sodišča, da naj v pogodbi ne bi imela nikakršnega upravičenja do uporabe le stavbnega zemljišča. Izpostavljata, da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Poudarjata, da ne zatrjujeta obligacijskih (pogodbenih) upravičenj na nepremičnini, temveč se sklicujeta na svoji stvarni pravici, ki jima dajeta pravico uporabljati in uživati nepremičnino v obsegu pravice nasprotne udeleženke (četrta alineja 2. člena, prva alineja 228. člena in prvi odstavek 230. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ)). Po njuni oceni je že okoliščina, da imata na nepremičnini, ki je predmet delitve, stvarni pravici, zadostna za priznanje njunega položaja udeležencev v postopku. Zgolj iz previdnosti opozarjata, da jima tudi primerna uporaba določb ZPP daje pravico do sodelovanja v postopku. Opozarjata, da sta predlagatelj in stranski udeleženec stranki z očitno nasprotujočimi si interesi. Citirata določbo prvega odstavka 199. člena ZPP o udeležbi intervenienta v pravdi in trdita, da sta zainteresirana, da se nepremičnina razdeli tako, kot je predlagala nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog. Nasprotna udeleženka še izrecno sporoča, da vztraja pri tem, da se udeležencema (so-pritožnikoma) omogoči sodelovanje v postopku, da ji po zaključku tega postopka ne bosta mogla očitati slabega vodenja postopka in povzročitve škode. Ocenjuje, da si s sodelovanjem udeležencev v tem postopku lahko zagotovi civilnopravni učinek v smislu razbremenitve morebitne odškodninske odgovornosti v razmerju do njiju (prvi odstavek 204. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču pritožniki predlagajo, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da udeležencema dopusti udeležbo v postopku delitve nepremičnine, oziroma podredno, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroškov pritožbe ne priglašajo.

3. Predlagateljica postopka pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da se izpodbijana odločitev sicer neposredno ne nanaša na nasprotno udeleženko (zavrnjen ni bil njen predlog), vendar pa, kot pojasnjuje tudi sama v pritožbi, ta odločitev utegne vplivati tudi na njen pravni položaj v predmetnem postopku, zato ima tudi ona (poleg udeležencev, katerih predlog za dopustitev udeležbe je bil zavrnjen) pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano odločitev.1

6. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev z navedbo več razlogov, zakaj ocenjuje, da ni izkazano, da bi bil lahko interes užitkarjev I. d.o.o. in S. P. prizadet, če ne bi sodelovala že v konkretnem postopku delitve.

7. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz predložene pogodbe (o ustanovitvi služnosti) ne izhaja, da bi bil užitek dogovorjen za konkretni del nepremičnine (v smislu 232. člena SPZ) in tega stranki glede na nerazdeljeno solastnino niti ne bi mogli ustanoviti, tako da je užitek, čeprav ga je ustanovil samo eden od solastnikov, smiselno obremenil celotno stvar. Ker SPZ nima posebnih določb o tem, kaj se v primeru delitve stvari zgodi z osebno služnostjo, je sodišče prve stopnje zaključilo, da niti ni posebne podlage, da se o tem posebej odloča znotraj postopka delitve. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve stopnje ob sklicevanju na obseg užitkarjeve pravice v primeru užitka na solastnem deležu (izvrševanje užitka le v obsegu solastnikove pravice) argumentiralo, da za užitkarja ne pridejo v poštev določbe o solastnini, ki se nanašajo na delitev stvari, zaradi česar užitkarjev interes v postopku delitve solastnine ne more biti odločilen, ter poudarilo, da sta užitkarja skladno s pogodbo sprejela omejitve solastnika. V zvezi s predvidenim potekom oziroma zaključkom predmetnega postopka je sodišče prve stopnje po eni strani navedlo, da eventualna izvedba fizične delitve v zemljiški knjigi ne bo vplivala na pravico užitkarjev (konec tretjega odstavka na 3. strani), po drugi strani pa je zaključilo, da bo užitek tudi po morebitni fizični delitvi ostal vpisan pri vseh novo nastalih nepremičninah (saj zaradi delitve osebna služnost ne preneha, obenem pa ni podlage, da bi jo sodišče prenašalo le na del nepremičnine) ter da bodo užitkarji in novi izključni lastniki po postopku delitve lahko svoja razmerja urejali na novo (ukinitev užitka na delu, za katerega niso zainteresirani). V zvezi z vplivom na položaj predlagateljice postopka je sodišče prve stopnje še pojasnilo, da bi bilo z dopustitvijo udeležbe (in posledično upoštevanjem interesov) užitkarjev, ki v pogodbi nimata nikakršnega upravičenja do uporabe le stavbnega zemljišča in tako tega tudi ne moreta pričakovati v tem postopku, bistveno poseženo v pravice predlagateljice, ki sploh ni bila stranka pogodbe, s katero je bil užitek ustanovljen.

8. Navedena obrazložitev zaradi več notranjih protislovij in nelogičnosti ter zaradi zmotne interpretacije več materialnopravnih in procesnih določb ni pravilna in zakonita.

9. Sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja, da ima užitkar pravico izvrševati užitek (le) v obsegu solastnikove pravice, po drugi strani pa zaključuje, da je užitek, čeprav ga je ustanovil samo eden od solastnikov, smiselno obremenil celotno stvar in da bo užitek tudi po morebitni fizični delitvi ostal vpisan pri vseh novo nastalih nepremičninah (dejansko je sedaj užitek vpisan le pri solastniških deležih nasprotne udeleženke). V nasprotju druga z drugo sta tudi ugotovitev, da bi bilo z dopustitvijo udeležbe užitkarjev bistveno poseženo v pravice predlagateljice, ki sploh ni bila stranka pogodbe o ustanovitvi užitka, in končni zaključek, da ni izkazano, da bi bil lahko prizadet interes užitkarjev, če ne bi sodelovala že v konkretnem postopku delitve (predlagateljica in užitkarja namreč izkazujejo nasproten pravni interes glede načina delitve). Prav tako ni logično pojasnilo sodišča, da interes užitkarja v postopku delitve solastnine ne more biti odločilen, saj izhaja iz (pravilne) implicitne predpostavke, da užitkarjev interes v postopku delitve solastne stvari dejansko obstaja.

10. Pritožniki se utemeljeno sklicujejo na določbo prvega odstavka 19. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), v skladu s katero je v nepravdnem postopku lahko udeležena tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za dopustitev položaja udeleženca v nepravdnem postopku tako zadošča že izkazana hipotetična možnost, da utegne biti prizadet njegov pravni interes (glej prvi odstavek 20. člena ZNP). Ni torej treba, da bi bil pravni interes udeleženca nepravdnega postopka izkazan s stopnjo prepričanja.

11. V konkretnem primeru sta udeleženca izkazala, da imata v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve v tem nepravdnem postopku, z učinkom od 30. 3. 2018 vpisano stvarno pravico - služnost užitka - v svojo korist na solastniških deležih, ki sta v lasti nasprotne udeleženke, pojasnila pa sta tudi, zakaj se pridružujeta interesu nasprotne udeleženke, da prevzame v last tisti del nepremičnine, ki je služil za potrebe cestne baze in ni primeren za kmetijsko dejavnost (v zvezi s tem sta se udeleženca sklicevala na izvajanje svoje dejavnosti in podala več dokaznih predlogov). Že s tem sta udeleženca po oceni pritožbenega sodišča izkazala svoj pravni interes za sodelovanje v postopku delitve nepremičnine. Iz pravil o delitvi solastne stvari je namreč razvidno, da igra ključno vlogo pri izbiri načina te delitve upravičen interes posameznega solastnika za pridobitev določenega dela stvari oziroma za pridobitev celotne stvari (glej drugi in peti odstavek 70. člena SPZ, podobno pred tem prvi in tretji odstavek 122. člena ZNP). Upravičen interes posameznega solastnika lahko med drugim predstavljajo dosedanji (aktualni) način rabe stvari in potrebe solastnikov; uporabo oziroma uživanje solastniškega deleža na solastni stvari pa lahko solastnik prenese tudi na užitkarja (glej 231. in 232. člen SPZ o užitku na delu nepremičnine).

12. V prid stališču, da mora imeti pravico do udeležbe v postopku delitve stvari tudi užitkar, govorijo tudi določba o vsebini predloga za delitev (predlog mora vsebovati tudi podatke o imetnikih stvarnih pravic na stvari, ki naj se deli - ena od takšnih pravic pa je tudi užitek2), določba o ustanovitvi stvarne služnosti v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti (prvi odstavek 125. člena ZNP) ter varstvo pravic solastnika (v konkretnem primeru predlagateljice postopka), ki ni sodeloval pri ustanovitvi užitka. Razen tega ni najti prepričljivega razloga, zakaj bi bile pri delitvi stvari osebne služnosti obravnavane drugače od stvarnih služnosti3 in njihov obstoj pri delitvi stvari ne bi igral nobene vloge. Ne gre pa tudi prezreti, da lahko po nemškem pravu delitev stvari predlagata samo lastnik in užitkar skupaj,4 kar gotovo ni naključje in dodatno potrjuje obstoj pravnega interesa užitkarja za (zgolj) sodelovanje v postopku delitve stvari.

13. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je družbi I. d.o.o. in S. P. dopustilo udeležbo v postopku za delitev solastne nepremičnine (3. točka 365. člena in 5. alineja 358. člena ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP), do ostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov pa se ni opredeljevalo vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Za konec pritožbeno sodišče še pripominja, da sprejeta odločitev o dopustitvi udeležbe užitkarjev ne sme biti ključnega pomena za sprejem končne odločitve v predmetnem postopku (odločitev o razdelitvi solastnine). Gre le za procesno odločitev, ki kot taka ne sme prejudicirati končne vsebinske odločitve.

1 Položaj udeleženca v nepravdnem postopku v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZNP je primerljiv s položajem stranskega intervenienta v pravdnem postopku oziroma je pojem udeleženca v nepravdnem postopku celo širši od pojma stranskega intervenienta v pravdi in institut stranske intervencije v nepravdnem postopku posledično sploh ni potreben (glej Dragica Wedam-Lukić in Ada Polajnar-Pavčnik: Nepravdni postopek: zakon s komentarjem, Ljubljana, Uradni list RS, 1991, str. 30, drugi odstavek). Glede na navedeno mora v nepravdnem postopku še toliko bolj držati pravilo, da ima v primeru zavrnitve predloga udeleženca za sodelovanje v postopku, pravico do pritožbe tudi tisti udeleženec postopka (predlagatelj ali nasprotni udeleženec), ki je v njem že formalno udeležen in se strinja z udeležbo "zavrnjenega" udeleženca. V pravdnem postopku se namreč zoper sklep o zavrnitvi intervencije poleg intervenienta lahko pritoži tudi stranka, ki se strinja z intervenientovo udeležbo v postopku (glej Lojze Ude v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 271 - 3. točka). 2 Glej prvi odstavek 119. člena ZNP ter 2. člen, 228. člen in prvi odstavek 230. člena SPZ. 3 Glej določbo 225. člena SPZ, ki izrecno predvideva, da v primeru delitve služeče nepremičnine stvarna služnost ostane samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. 4 Glej Miha Juhart in drugi: Stvarnopravni zakonik: s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2004, str. 942 in 943.